Page 161 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 161
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 161
0,05 oziroma 5 umrlih na 100.000 prebivalcev. Ob tako majhnih vrednos-
tih in majhnem številu prebivalcev je razumljivo, da ima vsak dodatni umr-
li že zaznaven vpliv na izračunano stopnjo. Temu primerno je večji tudi
vpliv že večkrat omenjenih naključnih dejavnikov. Zato so sorazmerno ve-
lika predvsem še odstopanja od povprečja v naslednjih dveh starostnih ra-
zredih (od 15 do 19 ter od 20 do 24 let). V tem primeru smo imeli opravka
z odstopanjem navzdol pri velikih mestih. Navzgor pa so odstopala druga
naselja in v nekoliko manjši meri tudi druga mestna naselja. Vrednosti so
bile v teh dveh razredih že precej večje. Slovensko povprečje je bilo v sta-
rostnem razredu 15 do 19 let 0,28, v naslednjem pa 0,50. Najvišji presežek
so imela druga naselja, in sicer 0,04 in 0,09, najbolj pod povprečnima vred-
nostima pa so bila velika mesta, in sicer kar za 0,10 ter 0,20. Nasploh so pri
velikih mestih starostnospecifične stopnje smrtnosti praktično v vseh sta-
rostnih razredih pod državnim povprečjem in razen posamično tudi da-
leč najbolj pod njim. Za druga mestna območja velja, da je pri njih krivulja
starostnospecifičnih stopenj bolj kot ne ves čas nad državnim povprečjem,
a le redko najvišja. Krivulja drugih (nemestnih) naselij pa se giblje od ab-
solutno najnižje lege med vsemi v starostnih razredih od 5 do 9 ter od 10
do 14 let ter absolutno najvišje v večini ostalih. Pomembna izjema je pred-
vsem najvišji starostni razred, v katerem pa se najbolj nad povprečje dvig-
nejo druga mestna naselja, druga naselja so skoraj na ravni povprečja, velika
mesta pa so za desetino vrednosti pod njim. Tako so razporejene tudi splo-
šne stopnje smrtnosti. Najnižjo, 8,6 umrlih na 1.000 prebivalcev, so ime-
la velika mesta, 8,8 druga naselja, slovensko povprečje je znašalo 9,2, druga
mestna območja pa so imela mortaliteto 10,5.
Tudi če primerjamo smrtnost med mestnimi in drugimi naselji ločeno
glede na spol, lahko vidimo, da so sorazmerno največje razlike v nižjih sta-
rostnih razredih do vključno starostnega razreda od 25 do 29 let. Od tega
navzgor se pri ženskah krivulji smrtnosti v glavnem skoraj pokrivata, pri
moških pa razlike tudi niso velike. Smrtnost moških je skoraj v vseh staro-
stnih razredih nižja pri prebivalstvu mestnih območij. Izjema je le starostni
razred od 10 do 14, pri katerem je iz skoraj zagotovo naključnih razlogov
smrtnost dečkov v nemestnih naseljih tako nizka (6 na 100.000), da je sko-
raj enaka smrtnosti deklic (5 na 100.000). Prav v tem primeru imamo tako
opravka tudi s sorazmerno največjo razliko med mestnimi in drugimi ob-
močji, saj je bila smrtnost dečkov v starosti od 10 do 14 let v mestnih obmo-
čjih 12 umrlih na 100.000, torej še enkrat večja kot v drugih (nemestnih) na-
seljih. Podobno izjemen primer je tudi precejšnje odstopanje smrtosti deklic
navzgor, in sicer v mestnih območjih in to tako v starosti od 5 do 9 kot od 10
do 14 let. V prvem primeru je bila celo višja od smrtnosti dečkov iz mestnih
0,05 oziroma 5 umrlih na 100.000 prebivalcev. Ob tako majhnih vrednos-
tih in majhnem številu prebivalcev je razumljivo, da ima vsak dodatni umr-
li že zaznaven vpliv na izračunano stopnjo. Temu primerno je večji tudi
vpliv že večkrat omenjenih naključnih dejavnikov. Zato so sorazmerno ve-
lika predvsem še odstopanja od povprečja v naslednjih dveh starostnih ra-
zredih (od 15 do 19 ter od 20 do 24 let). V tem primeru smo imeli opravka
z odstopanjem navzdol pri velikih mestih. Navzgor pa so odstopala druga
naselja in v nekoliko manjši meri tudi druga mestna naselja. Vrednosti so
bile v teh dveh razredih že precej večje. Slovensko povprečje je bilo v sta-
rostnem razredu 15 do 19 let 0,28, v naslednjem pa 0,50. Najvišji presežek
so imela druga naselja, in sicer 0,04 in 0,09, najbolj pod povprečnima vred-
nostima pa so bila velika mesta, in sicer kar za 0,10 ter 0,20. Nasploh so pri
velikih mestih starostnospecifične stopnje smrtnosti praktično v vseh sta-
rostnih razredih pod državnim povprečjem in razen posamično tudi da-
leč najbolj pod njim. Za druga mestna območja velja, da je pri njih krivulja
starostnospecifičnih stopenj bolj kot ne ves čas nad državnim povprečjem,
a le redko najvišja. Krivulja drugih (nemestnih) naselij pa se giblje od ab-
solutno najnižje lege med vsemi v starostnih razredih od 5 do 9 ter od 10
do 14 let ter absolutno najvišje v večini ostalih. Pomembna izjema je pred-
vsem najvišji starostni razred, v katerem pa se najbolj nad povprečje dvig-
nejo druga mestna naselja, druga naselja so skoraj na ravni povprečja, velika
mesta pa so za desetino vrednosti pod njim. Tako so razporejene tudi splo-
šne stopnje smrtnosti. Najnižjo, 8,6 umrlih na 1.000 prebivalcev, so ime-
la velika mesta, 8,8 druga naselja, slovensko povprečje je znašalo 9,2, druga
mestna območja pa so imela mortaliteto 10,5.
Tudi če primerjamo smrtnost med mestnimi in drugimi naselji ločeno
glede na spol, lahko vidimo, da so sorazmerno največje razlike v nižjih sta-
rostnih razredih do vključno starostnega razreda od 25 do 29 let. Od tega
navzgor se pri ženskah krivulji smrtnosti v glavnem skoraj pokrivata, pri
moških pa razlike tudi niso velike. Smrtnost moških je skoraj v vseh staro-
stnih razredih nižja pri prebivalstvu mestnih območij. Izjema je le starostni
razred od 10 do 14, pri katerem je iz skoraj zagotovo naključnih razlogov
smrtnost dečkov v nemestnih naseljih tako nizka (6 na 100.000), da je sko-
raj enaka smrtnosti deklic (5 na 100.000). Prav v tem primeru imamo tako
opravka tudi s sorazmerno največjo razliko med mestnimi in drugimi ob-
močji, saj je bila smrtnost dečkov v starosti od 10 do 14 let v mestnih obmo-
čjih 12 umrlih na 100.000, torej še enkrat večja kot v drugih (nemestnih) na-
seljih. Podobno izjemen primer je tudi precejšnje odstopanje smrtosti deklic
navzgor, in sicer v mestnih območjih in to tako v starosti od 5 do 9 kot od 10
do 14 let. V prvem primeru je bila celo višja od smrtnosti dečkov iz mestnih
