Page 162 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 162
Mestno prebivalstvo Slovenije
območij, v drugem primeru pa zgolj za spoznanje pod njo. Tudi v najnižjem
starostnem razredu je bila smrtnost deklic nekoliko nad smrtnostjo dečkov.
Šele pri nekoliko višjih stopnjah smrtnosti v starostnih razredih od 15 do
19 let in naprej je smrtnost žensk bistveno nižja od smrtnosti moških. Oči-
tno šele višje število umrlih zmanjša vpliv naključnih dejavnikov, ki pridejo
do izraza, kljub temu, da število umrlih v naši analizi zajema umrle iz štiri-
letnega obdobja od 2009 do 2012 in ne zgolj iz enega leta.
Še bistveno večji je vpliv različnih in seveda tudi naključnih dejavni-
kov pri tako majhnih prebivalstvih, kot jih imajo slovenska mestna obmo-
čja. Odstopanja, ki smo jih navedli uvodoma, so tako izjemno velika. Pri
Borovnici je bila stopnja smrtnosti pri starostnem razredu mlajših od 65 let
več kot dvakrat manjša od povprečnih vrednosti. Pri Litiji, v starejšem sta-
rostnem razredu, je bilo to odstopanje nekoliko manjše, a še vedno je bila
162 stopnja smrtnosti v tem razredu pri njej skoraj dvakrat manjša od povprečja
za mestna območja. Podobno velja tudi za Ivančno Gorico pri splošni sto-
pnji smrtnosti. Pri odstopanjih navzgor imamo opravka z dvakratnikom
povprečja mestnih območij pri mlajših od 65 let (Radenci), medtem ko so
Štore blizu trikratniku predvsem pri splošni stopnji, pri stopnji smrtnosti v
starosnem razredu 65 let in več pa je večkratnik slovenskega povprečja tudi
krepko večji od dve.
Na grafikonu, kjer smo prikazali stopnje smrtnosti za umrle v starosti
do 64 let (mlajše) in za starejše (65 let in več) (Slika 53), je prva stvar, ki jo
opazimo, da so razlike v stopnjah smrtnosti mlajših absolutno precej manj-
še od stopenj smrtnosti starejših. Tudi v razmerju do povprečja za mestna
območja je standardni odklon stopenj smrtnosti pri mlajših obsegal le 29
%, pri starejših pa kar 45 % povprečja. Druga opazna značilnost je velika
razpršenost oznak v navpični smeri, z večjo zgostitvijo spodaj. Ob podob-
nih vrednostih ene stopnje so bile vrednosti druge lahko zelo daleč vsakse-
bi. V Borovnici in Rogatcu sta bili stopnji smrtnosti starejših podobni, in
sicer 29,3 ter 29,9, a je bila v Borovnici smrtnost mlajših le 1,1, v Rogatcu pa
skoraj trikrat več (3,2). Podoben primer pri precej višji smrtnosti starejših
(72,6 in 74,7) sta Lendava in Radenci. V prvi je bila stopnja smrtnosti mlaj-
ših 2,0, v Radencih pa 4,6. Še ekstremnejše pa so razlike v navpični smeri,
torej ob enaki stopnji smrtnosti mlajših. V Miklavžu na Dravskem polju in
Ormožu sta bili stopnji smrtnost mlajših od 65 let 3,2 na 1.000 prebivalcev
te starosti, a je bila smrtnost starejših pri prvem zgolj 27,5, pri Ormožu pa
več kot trikrat več (85,6). Glede na zapisano in razpršenost oznak, ki jo vi-
dimo na grafikonu, ne preseneča, da je bil korelacijski koeficient med stop-
njo smrtnosti mlajših in starejših zgolj skromnih 0,44. To pomeni, da na
smrtnost starejših vplivajo drugi dejavniki kot na smrtnost mlajših. Pred-
območij, v drugem primeru pa zgolj za spoznanje pod njo. Tudi v najnižjem
starostnem razredu je bila smrtnost deklic nekoliko nad smrtnostjo dečkov.
Šele pri nekoliko višjih stopnjah smrtnosti v starostnih razredih od 15 do
19 let in naprej je smrtnost žensk bistveno nižja od smrtnosti moških. Oči-
tno šele višje število umrlih zmanjša vpliv naključnih dejavnikov, ki pridejo
do izraza, kljub temu, da število umrlih v naši analizi zajema umrle iz štiri-
letnega obdobja od 2009 do 2012 in ne zgolj iz enega leta.
Še bistveno večji je vpliv različnih in seveda tudi naključnih dejavni-
kov pri tako majhnih prebivalstvih, kot jih imajo slovenska mestna obmo-
čja. Odstopanja, ki smo jih navedli uvodoma, so tako izjemno velika. Pri
Borovnici je bila stopnja smrtnosti pri starostnem razredu mlajših od 65 let
več kot dvakrat manjša od povprečnih vrednosti. Pri Litiji, v starejšem sta-
rostnem razredu, je bilo to odstopanje nekoliko manjše, a še vedno je bila
162 stopnja smrtnosti v tem razredu pri njej skoraj dvakrat manjša od povprečja
za mestna območja. Podobno velja tudi za Ivančno Gorico pri splošni sto-
pnji smrtnosti. Pri odstopanjih navzgor imamo opravka z dvakratnikom
povprečja mestnih območij pri mlajših od 65 let (Radenci), medtem ko so
Štore blizu trikratniku predvsem pri splošni stopnji, pri stopnji smrtnosti v
starosnem razredu 65 let in več pa je večkratnik slovenskega povprečja tudi
krepko večji od dve.
Na grafikonu, kjer smo prikazali stopnje smrtnosti za umrle v starosti
do 64 let (mlajše) in za starejše (65 let in več) (Slika 53), je prva stvar, ki jo
opazimo, da so razlike v stopnjah smrtnosti mlajših absolutno precej manj-
še od stopenj smrtnosti starejših. Tudi v razmerju do povprečja za mestna
območja je standardni odklon stopenj smrtnosti pri mlajših obsegal le 29
%, pri starejših pa kar 45 % povprečja. Druga opazna značilnost je velika
razpršenost oznak v navpični smeri, z večjo zgostitvijo spodaj. Ob podob-
nih vrednostih ene stopnje so bile vrednosti druge lahko zelo daleč vsakse-
bi. V Borovnici in Rogatcu sta bili stopnji smrtnosti starejših podobni, in
sicer 29,3 ter 29,9, a je bila v Borovnici smrtnost mlajših le 1,1, v Rogatcu pa
skoraj trikrat več (3,2). Podoben primer pri precej višji smrtnosti starejših
(72,6 in 74,7) sta Lendava in Radenci. V prvi je bila stopnja smrtnosti mlaj-
ših 2,0, v Radencih pa 4,6. Še ekstremnejše pa so razlike v navpični smeri,
torej ob enaki stopnji smrtnosti mlajših. V Miklavžu na Dravskem polju in
Ormožu sta bili stopnji smrtnost mlajših od 65 let 3,2 na 1.000 prebivalcev
te starosti, a je bila smrtnost starejših pri prvem zgolj 27,5, pri Ormožu pa
več kot trikrat več (85,6). Glede na zapisano in razpršenost oznak, ki jo vi-
dimo na grafikonu, ne preseneča, da je bil korelacijski koeficient med stop-
njo smrtnosti mlajših in starejših zgolj skromnih 0,44. To pomeni, da na
smrtnost starejših vplivajo drugi dejavniki kot na smrtnost mlajših. Pred-
