Page 195 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 195
Sklepne ugotovitve in kratek pregled glavnih vsebinskih poudarkov dela
• Gornja Radgona: 4,04,
• Štore: 4,27, in
• Radenci: 4,55.
V ostalih mestnih območjih so bile stopnje 3,80 (Polzela) in manj.
Tudi ob pogledu na širši seznam naselij z visokimi in nizkimi stopnja-
mi prezgodnje umrljivosti je bolj kot ne edina skupna točka ta, da gre za
majhna naselja, kar spet govori v prid temu, da imamo pri velikih razlikah
opravka z naključnimi dejavniki, ki se jim niti z uporabo štiriletnih pov-
prečnih števil umrlih nismo mogli izogniti.
Kazalniki selitvenih tokov znotraj države 195
Notranje selitve so bile v Sloveniji leta 2012 dokaj obsežne, saj so bruto se-
litve znašale:
• pri moških: 114, in
• pri ženskah: 106 preseljenih na 1.000.
Najbolj nadpovprečne so bile vrednosti tega kazalnika v majhnih mes-
tih,
• moški: 133, in
• ženske: 116 preseljenih na 1000,
nekoliko nižje pa v velikih mestih. Pri moških je bila najnižja stopnja
bruto selitev v nemestnih naseljih 102 na 1.000, med mestnimi naselji pa
117 v srednje velikih mestih. Pri ženskah je bila stopnja bruto selitev v sre-
dnje velikih mestih zgolj 100, kar je bilo celo manj kot v nemestnih na-
seljih, kjer je znašala 102 na 1.000. Največja je torej selitvena dinamika v
majhnih mestih, dosti ne zaostajajo niti velika mesta, medtem ko so sre-
dnje velika mesta, predvsem pri ženskah, selitveno nekaj manj dinamična.
Neto selitve so bile v mestnih tipih naselij v glavnem negativne. Izje-
ma so naselja mestnih območij, kjer so bile stopnje selitvene rasti na račun
notranjih selitev tudi večje kot v nemestnih naseljih. Pozitivna je bila vred-
nost stopnje notranje selitvene rasti še v velikih mestih, a samo pri ženskah.
Predvidevamo, da gre pri tem za vpliv večje zastopanosti žensk med študi-
rajočimi, ki se priselijo v kraj študija. Najbolj negativne vrednosti stopenj
selitvene rasti so bile v srednje velikih mestih, in sicer -4,9 in -4,87 na 1.000,
nekoliko manjši so bili presežki odseljenih moških in žensk nad priseljeni-
mi v majhnih mestih. V velikih mestih bi lahko govorili o uravnoteženosti,
saj so bile neto selitve pri moških -0,6, pri ženskah pa 1,0. Pri selitvah znot-
raj države torej mesta prebivalstvo v glavnem izgubljajo, kljub večji selitve-
ni dinamiki. Pridobivajo pa ga nemestna naselja, najbolj pa, sicer precej ma-
• Gornja Radgona: 4,04,
• Štore: 4,27, in
• Radenci: 4,55.
V ostalih mestnih območjih so bile stopnje 3,80 (Polzela) in manj.
Tudi ob pogledu na širši seznam naselij z visokimi in nizkimi stopnja-
mi prezgodnje umrljivosti je bolj kot ne edina skupna točka ta, da gre za
majhna naselja, kar spet govori v prid temu, da imamo pri velikih razlikah
opravka z naključnimi dejavniki, ki se jim niti z uporabo štiriletnih pov-
prečnih števil umrlih nismo mogli izogniti.
Kazalniki selitvenih tokov znotraj države 195
Notranje selitve so bile v Sloveniji leta 2012 dokaj obsežne, saj so bruto se-
litve znašale:
• pri moških: 114, in
• pri ženskah: 106 preseljenih na 1.000.
Najbolj nadpovprečne so bile vrednosti tega kazalnika v majhnih mes-
tih,
• moški: 133, in
• ženske: 116 preseljenih na 1000,
nekoliko nižje pa v velikih mestih. Pri moških je bila najnižja stopnja
bruto selitev v nemestnih naseljih 102 na 1.000, med mestnimi naselji pa
117 v srednje velikih mestih. Pri ženskah je bila stopnja bruto selitev v sre-
dnje velikih mestih zgolj 100, kar je bilo celo manj kot v nemestnih na-
seljih, kjer je znašala 102 na 1.000. Največja je torej selitvena dinamika v
majhnih mestih, dosti ne zaostajajo niti velika mesta, medtem ko so sre-
dnje velika mesta, predvsem pri ženskah, selitveno nekaj manj dinamična.
Neto selitve so bile v mestnih tipih naselij v glavnem negativne. Izje-
ma so naselja mestnih območij, kjer so bile stopnje selitvene rasti na račun
notranjih selitev tudi večje kot v nemestnih naseljih. Pozitivna je bila vred-
nost stopnje notranje selitvene rasti še v velikih mestih, a samo pri ženskah.
Predvidevamo, da gre pri tem za vpliv večje zastopanosti žensk med študi-
rajočimi, ki se priselijo v kraj študija. Najbolj negativne vrednosti stopenj
selitvene rasti so bile v srednje velikih mestih, in sicer -4,9 in -4,87 na 1.000,
nekoliko manjši so bili presežki odseljenih moških in žensk nad priseljeni-
mi v majhnih mestih. V velikih mestih bi lahko govorili o uravnoteženosti,
saj so bile neto selitve pri moških -0,6, pri ženskah pa 1,0. Pri selitvah znot-
raj države torej mesta prebivalstvo v glavnem izgubljajo, kljub večji selitve-
ni dinamiki. Pridobivajo pa ga nemestna naselja, najbolj pa, sicer precej ma-
