Page 116 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 116
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
III. Etičnost
Opažamo, da omenjena kompetenca pri študentih ni razvita v zadostni meri. V nadaljeva-
nju podajamo utemeljitev, zakaj.
»… Ampak tudi, če bi bila predavanja na to temo, padeš v tisti kotel, ki te zagrabi, padeš
v to. / Četudi bi mi prišli v ne vem kakšno podjetje, bi imeli izbiro, ali tam ostanemo ali
gremo. Imaš izbiro – ali ja ali pa ne. Srednje poti ni. / Odvisno, koliko te je strah biti brez
službe, jaz vem, da sem karakter, ko bi si rekla, ok, bom pa brez službe, ampak je pa tko:
ko imaš otroke, ko imaš kredit, ti je težje./ Samemu ni tako težko – boš že preživel. / Pa
saj to, ko pravijo, da bi moral priti nekdo iz tujine. V Sloveniji je dovolj sposobnih ljudi,
ampak se ne dovoli. Primer je Pipistrel, je hotel ne vem kaj v Sloveniji ustvariti, pa mu
niso dovolili. V tujini pa takoj. Prav zavira se razvoj.« (3:57)
Zgornji izsek pogovora na smiseln način povzema razmišljanje vključenih; študentje
o problemih etike v managementu razmišljajo kot o sicer relevantnih, a v slovenskem po-
slovnem okolju neuresničljivih vsebinah. Etičnih dilem se zavedajo in navajajo lastne izku-
šnje z neupoštevanjem poslovne etike v podjetju, kjer so ali so bili zaposleni.
»Pri nas v banki so se tudi v preteklosti dogajale neetične zadeve. Prav pritiski so bili
od zgoraj, da so se odobravali krediti, ki se ne bi smeli, po vseh zakonih ekonomije se je
vedelo, da bo šla investicija v maloro, in so se pritiski dogajali. Jaz sicer nisem bila zra-
ven, vendar jih je veliko moralo potem iti zaradi tega. Ko so prišli taki pritiski, sem
vztrajala pri svoji oceni, vendar so potem zadevo predali nekomu drugemu. To sicer sta-
ne veliko živcev, vendar se na dolgi rok izplača – zdaj jaz imam službo, oni pa ne.« (3:61)
Načeloma ne nasprotujejo temu, da bi na fakulteti bile v večji meri zastopane vsebine
o morali in etiki, vendar sočasno ne verjamejo, da bi jih predavanja pripravila na bolj etič-
no življenje. O praksah poslovne etike imajo torej izoblikovano stališče, možnosti (samo)
refleksije ne vidijo.
Nekateri študentje so tudi mnenja, da je sprememba poslovnih praks v veliki meri od-
visna od notranjih človeških dejavnikov (omenjajo recimo karakter, osebnost ali naravo člo-
veka), ki pa so po njihovem nespremenljivi. Posledično so tudi vsebine, povezane z reflekti-
ranjem poslovne etike, po njihovem mnenju manj učinkovite. Ugotavljamo, da pri vsebinah
poslovne etike obstaja še precej izzivov.
IV. Delo s skupinami
Študentje niso enotni niti glede koristnosti sodelovanja v skupinah pri opravljanju študij-
skih obveznosti niti glede njihove uspešnosti pri tem. Večina jih sicer meni, da je delo v sku-
pinah sestavni del njihovega strokovnega dela, vendar nastopijo težave s prilagajanjem pri
študiju in z neodzivnostjo kolegov, s katerimi sodelujejo pri skupinskem delu:
»To je težko – tam imaš rok in četudi profesor reče, da naj povemo, če kdo ne dela, tega iz
kolegialnosti ne boš naredil. / Tega noben ne bo naredil. / Tega ne bom nikoli naredila iz
kolegialnosti. Se mi ne da kregati. / Saj probaš, pa pošlješ mail, če pa ni odziva, pa probaš
sam nekaj narest.« (3:32)
Drugi del študentov je nad skupinskim delom navdušen. V njem vidijo možnost, da si
razdelijo delovne naloge, na drugi strani pa pridobijo še dodatne socialne veščine, kot so re-
cimo komunikacija, argumentiranje, uveljavljanje svojih stališč ali vodenje.
114
III. Etičnost
Opažamo, da omenjena kompetenca pri študentih ni razvita v zadostni meri. V nadaljeva-
nju podajamo utemeljitev, zakaj.
»… Ampak tudi, če bi bila predavanja na to temo, padeš v tisti kotel, ki te zagrabi, padeš
v to. / Četudi bi mi prišli v ne vem kakšno podjetje, bi imeli izbiro, ali tam ostanemo ali
gremo. Imaš izbiro – ali ja ali pa ne. Srednje poti ni. / Odvisno, koliko te je strah biti brez
službe, jaz vem, da sem karakter, ko bi si rekla, ok, bom pa brez službe, ampak je pa tko:
ko imaš otroke, ko imaš kredit, ti je težje./ Samemu ni tako težko – boš že preživel. / Pa
saj to, ko pravijo, da bi moral priti nekdo iz tujine. V Sloveniji je dovolj sposobnih ljudi,
ampak se ne dovoli. Primer je Pipistrel, je hotel ne vem kaj v Sloveniji ustvariti, pa mu
niso dovolili. V tujini pa takoj. Prav zavira se razvoj.« (3:57)
Zgornji izsek pogovora na smiseln način povzema razmišljanje vključenih; študentje
o problemih etike v managementu razmišljajo kot o sicer relevantnih, a v slovenskem po-
slovnem okolju neuresničljivih vsebinah. Etičnih dilem se zavedajo in navajajo lastne izku-
šnje z neupoštevanjem poslovne etike v podjetju, kjer so ali so bili zaposleni.
»Pri nas v banki so se tudi v preteklosti dogajale neetične zadeve. Prav pritiski so bili
od zgoraj, da so se odobravali krediti, ki se ne bi smeli, po vseh zakonih ekonomije se je
vedelo, da bo šla investicija v maloro, in so se pritiski dogajali. Jaz sicer nisem bila zra-
ven, vendar jih je veliko moralo potem iti zaradi tega. Ko so prišli taki pritiski, sem
vztrajala pri svoji oceni, vendar so potem zadevo predali nekomu drugemu. To sicer sta-
ne veliko živcev, vendar se na dolgi rok izplača – zdaj jaz imam službo, oni pa ne.« (3:61)
Načeloma ne nasprotujejo temu, da bi na fakulteti bile v večji meri zastopane vsebine
o morali in etiki, vendar sočasno ne verjamejo, da bi jih predavanja pripravila na bolj etič-
no življenje. O praksah poslovne etike imajo torej izoblikovano stališče, možnosti (samo)
refleksije ne vidijo.
Nekateri študentje so tudi mnenja, da je sprememba poslovnih praks v veliki meri od-
visna od notranjih človeških dejavnikov (omenjajo recimo karakter, osebnost ali naravo člo-
veka), ki pa so po njihovem nespremenljivi. Posledično so tudi vsebine, povezane z reflekti-
ranjem poslovne etike, po njihovem mnenju manj učinkovite. Ugotavljamo, da pri vsebinah
poslovne etike obstaja še precej izzivov.
IV. Delo s skupinami
Študentje niso enotni niti glede koristnosti sodelovanja v skupinah pri opravljanju študij-
skih obveznosti niti glede njihove uspešnosti pri tem. Večina jih sicer meni, da je delo v sku-
pinah sestavni del njihovega strokovnega dela, vendar nastopijo težave s prilagajanjem pri
študiju in z neodzivnostjo kolegov, s katerimi sodelujejo pri skupinskem delu:
»To je težko – tam imaš rok in četudi profesor reče, da naj povemo, če kdo ne dela, tega iz
kolegialnosti ne boš naredil. / Tega noben ne bo naredil. / Tega ne bom nikoli naredila iz
kolegialnosti. Se mi ne da kregati. / Saj probaš, pa pošlješ mail, če pa ni odziva, pa probaš
sam nekaj narest.« (3:32)
Drugi del študentov je nad skupinskim delom navdušen. V njem vidijo možnost, da si
razdelijo delovne naloge, na drugi strani pa pridobijo še dodatne socialne veščine, kot so re-
cimo komunikacija, argumentiranje, uveljavljanje svojih stališč ali vodenje.
114
