Page 141 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 141
razvoj kompetenc v zdravstveni negi in prehranskem svetovanju – dietetiki
zdravstvenih institucijah na primarni ravni in različnih vladnih in nevladnih organizacijah
kot tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, socialnem skrbstvu, posvetovalnicah, gostin-
sko-turističnih dejavnostih ipd. Kot dietetik bo nepogrešljiv v vseh zdravstvenih ustano-
vah na primarni, sekundarni in terciarni ravni, kot samostojni svetovalec ali kot član inter-
disciplinarne obravnave in oskrbe pacienta na področju klinične prehrane in dietoterapije.
S svojo dejavnostjo lahko bistveno pripomore k hitrejšemu okrevanju in boljšemu počutju
pacientov med in po preboleli bolezni (UP FVZ, 2014).
Temeljni cilji programa, izobraževanje in usposabljanje diplomanto, so usmerjeni v
poglobljeno teoretično in metodološko znanje na področju prehrane in dietetike; ugotav-
ljanje potreb po prehranski obravnavi in svetovanju ciljnim skupinam populacije; postavlja-
nje ciljev glede izboljšanja prehranskega stanja populacije na podlagi epidemioloških kazal-
cev; načrtovanje prehranskega presejanja; izvajanje in evalvacija prehranskega svetovanja za
ogroženo ciljno populacijo; načrtovanje, izvajanje in koordinacija promocijskih aktivnosti
s področij zdrave in uravnotežene prehrane v ožji in širši skupnosti ter organizacija in vo-
denje prehranskih obratov.
Prav tako študenti razvijajo sposobnost kritičnega razmišljanja in analitičnega reševa-
nja problemov; sposobnost ravnanja v skladu s pravnimi in etičnimi normativi stroke; spo-
sobnost samostojnega spremljanja razvoja stroke ter sposobnost za uspešno komuniciranje
z bolnimi in njihovimi svojci, z zdravimi v družbeni skupnosti in s sodelavci v širšem de-
lovnem okolju (UP FVZ, 2014). Splošne kompetence so sposobnost uporabe znanja v pra-
ksi; sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic; sposobnost samooce-
njevanja učinkovitosti in uspešnosti izbranih metod in postopkov; sposobnost svetovanja
in izobraževanja posameznikov in ciljnih populacijskih skupin; sposobnost psihološke ana-
lize vzrokov načina in oblike prehranjevanja pri posameznikih in ciljnih populacijskih sku-
pinah in izbire najprimernejših orodij za spremembo življenjskega sloga; avtonomnost v
strokovnem delu; sposobnost kooperativnega dela v skupini; obvladovanje komunikacij-
skih sposobnosti in spretnosti; obvladovanje osnovnih raziskovalnih metod, postopkov in
procesov ter razvoj kritične in samokritične presoje; etična refleksija in zavezanost profesi-
onalni etiki (UP FVZ, 2014).
Študenti dietetike pridobivajo tudi naslednje predmetno specifične kompetence:
- poznavanje baznih vsebin s področij kemije, fizike, biologije, nutrigenomike, mikro-
biologije, medicine, imunologije, farmacije, psihologije in sociologije, ki so pomemb-
ne za razumevanje področja fiziologije in patofiziologije prehrane in načina prehra-
njevanja posameznika in populacije ter dietoterapije;
- poznavanje kakovosti živil, tehnologij pridelave in predelave živil, mikrobiologi-
je živil, varnosti živil in zakonodaje teh področij; poznavanje postopkov prehranske
obravnave pacientov, ob upoštevanju anamnez, laboratorijskih analiz in biokemič-
nih testov ter določanje ustrezne prehranske podpore in oskrbe pacientov; poznava-
nje epidemiologije načina prehranjevanja in stanja prehranjenosti ter določanja zdra-
vstvenih in promocijskih aktivnosti, povezanih z zdravo hrano in zdravim načinom
prehranjevanja za ciljne skupine prebivalstva; poznavanje tehnik organizacije in vo-
denja obratov za pripravo in distribucijo hrane, tehnologij priprave ustreznih jedi,
sestavljanje primernih menijev in jedilnikov za ciljno populacijo; sposobnost učin-
139
zdravstvenih institucijah na primarni ravni in različnih vladnih in nevladnih organizacijah
kot tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, socialnem skrbstvu, posvetovalnicah, gostin-
sko-turističnih dejavnostih ipd. Kot dietetik bo nepogrešljiv v vseh zdravstvenih ustano-
vah na primarni, sekundarni in terciarni ravni, kot samostojni svetovalec ali kot član inter-
disciplinarne obravnave in oskrbe pacienta na področju klinične prehrane in dietoterapije.
S svojo dejavnostjo lahko bistveno pripomore k hitrejšemu okrevanju in boljšemu počutju
pacientov med in po preboleli bolezni (UP FVZ, 2014).
Temeljni cilji programa, izobraževanje in usposabljanje diplomanto, so usmerjeni v
poglobljeno teoretično in metodološko znanje na področju prehrane in dietetike; ugotav-
ljanje potreb po prehranski obravnavi in svetovanju ciljnim skupinam populacije; postavlja-
nje ciljev glede izboljšanja prehranskega stanja populacije na podlagi epidemioloških kazal-
cev; načrtovanje prehranskega presejanja; izvajanje in evalvacija prehranskega svetovanja za
ogroženo ciljno populacijo; načrtovanje, izvajanje in koordinacija promocijskih aktivnosti
s področij zdrave in uravnotežene prehrane v ožji in širši skupnosti ter organizacija in vo-
denje prehranskih obratov.
Prav tako študenti razvijajo sposobnost kritičnega razmišljanja in analitičnega reševa-
nja problemov; sposobnost ravnanja v skladu s pravnimi in etičnimi normativi stroke; spo-
sobnost samostojnega spremljanja razvoja stroke ter sposobnost za uspešno komuniciranje
z bolnimi in njihovimi svojci, z zdravimi v družbeni skupnosti in s sodelavci v širšem de-
lovnem okolju (UP FVZ, 2014). Splošne kompetence so sposobnost uporabe znanja v pra-
ksi; sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic; sposobnost samooce-
njevanja učinkovitosti in uspešnosti izbranih metod in postopkov; sposobnost svetovanja
in izobraževanja posameznikov in ciljnih populacijskih skupin; sposobnost psihološke ana-
lize vzrokov načina in oblike prehranjevanja pri posameznikih in ciljnih populacijskih sku-
pinah in izbire najprimernejših orodij za spremembo življenjskega sloga; avtonomnost v
strokovnem delu; sposobnost kooperativnega dela v skupini; obvladovanje komunikacij-
skih sposobnosti in spretnosti; obvladovanje osnovnih raziskovalnih metod, postopkov in
procesov ter razvoj kritične in samokritične presoje; etična refleksija in zavezanost profesi-
onalni etiki (UP FVZ, 2014).
Študenti dietetike pridobivajo tudi naslednje predmetno specifične kompetence:
- poznavanje baznih vsebin s področij kemije, fizike, biologije, nutrigenomike, mikro-
biologije, medicine, imunologije, farmacije, psihologije in sociologije, ki so pomemb-
ne za razumevanje področja fiziologije in patofiziologije prehrane in načina prehra-
njevanja posameznika in populacije ter dietoterapije;
- poznavanje kakovosti živil, tehnologij pridelave in predelave živil, mikrobiologi-
je živil, varnosti živil in zakonodaje teh področij; poznavanje postopkov prehranske
obravnave pacientov, ob upoštevanju anamnez, laboratorijskih analiz in biokemič-
nih testov ter določanje ustrezne prehranske podpore in oskrbe pacientov; poznava-
nje epidemiologije načina prehranjevanja in stanja prehranjenosti ter določanja zdra-
vstvenih in promocijskih aktivnosti, povezanih z zdravo hrano in zdravim načinom
prehranjevanja za ciljne skupine prebivalstva; poznavanje tehnik organizacije in vo-
denja obratov za pripravo in distribucijo hrane, tehnologij priprave ustreznih jedi,
sestavljanje primernih menijev in jedilnikov za ciljno populacijo; sposobnost učin-
139
