Page 157 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 157
Ocena kakovosti strukturnih
in procesnih pogojev ter učinkov študija
visokošolskega strokovnega programa
1. stopnje Predšolska vzgoja
Bogdana Borota, Blaž Simčič, Sonja Rutar
Uvod
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta je ena izmed treh javnih univerz v Sloveni-
ji, poleg Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, ki izvajajo visokošolske programe za
opravljanje reguliranega poklica Vzgojitelj predšolskih otrok. Izvedba triletnih dodiplom-
skih visokošolskih strokovnih programov poteka v drugih evropskih državah v različnih
organizacijskih oblikah: na univerzah ali visokih strokovnih šolah. Visoke strokovne šole,
ki niso organizacijsko in programsko povezane z univerzitetnim okoljem, nimajo vzposta-
vljene programske kontinuitete s podiplomskimi programi, kot je to značilno za programe,
ki se izvajajo v organizaciji univerze. V primerjavi z drugimi državami je v Sloveniji zahte-
vana stopnja izobrazbe zaposlenih vzgojiteljev predšolskih otrok v javnih vrtcih (Eurydice
in Eurostat Report, 2014) ena izmed najvišjih tako v oddelkih otrok prvega starostnega ob-
dobja (1–3 let starosti) kot tudi za izvajanje programa za otroke drugega starostnega obdo-
bja (3–6 let starosti). Višja stopnja izobrazbe za opravljanje poklica vzgojitelja predšolskih
otrok v skupinah prvega starostnega obdobja je zahtevana samo na Portugalskem in Islan-
diji (zaključen magisterij) ter eno leto ali pol leta daljši dodiplomski študij v primerjavi s
slovenskim (Danska, Turčija, Španija, Grčija in Švedska). Za opravljanje poklica vzgojite-
lja predšolskih otrok je za izvajanje programa za otroke drugega starostnega obdobja zah-
tevana najmanj štiriletna dodiplomska stopnja izobrazbe v Bolgariji, Grčiji, Španiji, Cipru,
Luksemburgu, Angliji in Turčiji, zaključen magistrski študij pa v Franciji, Italiji, Portugal-
ski in Islandiji. Vendar lahko ob primerjavi vseh podatkov ugotovimo, da je, zaradi zahte-
vane zaključene štiriletne srednje šole za opravljanje poklica pomočnika vzgojitelja v vrtcih
(kar ni značilno predvsem v državah, kjer je za opravljanje poklica vzgojitelja zahtevan za-
ključen magisterij), zahtevana izobrazba za delo v oddelkih slovenskih vrtcev vsekakor pri-
merljiva in predvsem v oddelkih otrok prvega starostnega obdobja višja v primerjavi z dru-
gimi evropskimi državami.
Zgoraj zapisana dejstva nas ne morejo presenetiti ob zavedanju, da segajo prvi začet-
ki predšolske vzgoje v Sloveniji že v leto 1756, ko sta Ana Magisshraut in njen sin v Maribo-
ru vodila vrtec z namenom učenja otrok; leta 1834 pa je bil v Ljubljani odprt prvi vrtec, na-
155
in procesnih pogojev ter učinkov študija
visokošolskega strokovnega programa
1. stopnje Predšolska vzgoja
Bogdana Borota, Blaž Simčič, Sonja Rutar
Uvod
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta je ena izmed treh javnih univerz v Sloveni-
ji, poleg Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, ki izvajajo visokošolske programe za
opravljanje reguliranega poklica Vzgojitelj predšolskih otrok. Izvedba triletnih dodiplom-
skih visokošolskih strokovnih programov poteka v drugih evropskih državah v različnih
organizacijskih oblikah: na univerzah ali visokih strokovnih šolah. Visoke strokovne šole,
ki niso organizacijsko in programsko povezane z univerzitetnim okoljem, nimajo vzposta-
vljene programske kontinuitete s podiplomskimi programi, kot je to značilno za programe,
ki se izvajajo v organizaciji univerze. V primerjavi z drugimi državami je v Sloveniji zahte-
vana stopnja izobrazbe zaposlenih vzgojiteljev predšolskih otrok v javnih vrtcih (Eurydice
in Eurostat Report, 2014) ena izmed najvišjih tako v oddelkih otrok prvega starostnega ob-
dobja (1–3 let starosti) kot tudi za izvajanje programa za otroke drugega starostnega obdo-
bja (3–6 let starosti). Višja stopnja izobrazbe za opravljanje poklica vzgojitelja predšolskih
otrok v skupinah prvega starostnega obdobja je zahtevana samo na Portugalskem in Islan-
diji (zaključen magisterij) ter eno leto ali pol leta daljši dodiplomski študij v primerjavi s
slovenskim (Danska, Turčija, Španija, Grčija in Švedska). Za opravljanje poklica vzgojite-
lja predšolskih otrok je za izvajanje programa za otroke drugega starostnega obdobja zah-
tevana najmanj štiriletna dodiplomska stopnja izobrazbe v Bolgariji, Grčiji, Španiji, Cipru,
Luksemburgu, Angliji in Turčiji, zaključen magistrski študij pa v Franciji, Italiji, Portugal-
ski in Islandiji. Vendar lahko ob primerjavi vseh podatkov ugotovimo, da je, zaradi zahte-
vane zaključene štiriletne srednje šole za opravljanje poklica pomočnika vzgojitelja v vrtcih
(kar ni značilno predvsem v državah, kjer je za opravljanje poklica vzgojitelja zahtevan za-
ključen magisterij), zahtevana izobrazba za delo v oddelkih slovenskih vrtcev vsekakor pri-
merljiva in predvsem v oddelkih otrok prvega starostnega obdobja višja v primerjavi z dru-
gimi evropskimi državami.
Zgoraj zapisana dejstva nas ne morejo presenetiti ob zavedanju, da segajo prvi začet-
ki predšolske vzgoje v Sloveniji že v leto 1756, ko sta Ana Magisshraut in njen sin v Maribo-
ru vodila vrtec z namenom učenja otrok; leta 1834 pa je bil v Ljubljani odprt prvi vrtec, na-
155
