Page 162 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 162
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
Rezultati kažejo, da so študenti strukturne pogoje za študij ocenili kot ustrezne. Najvišje
(3,81 ≤ M ≥ 3,99) so ocenjeni higienski pogoji ter dostopnost do visokošolskih učiteljev in
sodelavcev ter informacij splošnega značaja. Sledi dostopnost do strokovnih služb na fakul-
teti; za ta dejavnik je razpršenost odgovorov največja (SD = 0,911), opremljenost z IKT in
možnost za mednarodne študijske izmenjave. Z najnižjo povprečno oceno (M = 3,12) pa so
ocenjeni prostorski pogoji.
Če primerjamo povprečne ocene glede na način izvedbe študija, ugotovimo, da so
skoraj pri vseh postavkah, razen pri možnosti za mednarodne izmenjave in dostopnosti do
učiteljev, v primerjavi z rednim, v povprečju višje ocenjeni strukturni pogoji za izvedbo
izrednega študija. Statistično značilne razlike so v povprečnih ocenah prostornosti učilnic
(t = -10,652, g = 342, 2P = 0,000), opremljenosti z IKT (t = -3,731, g = 302,414, 2P = 0,000)
in prilagodljivosti opreme v prostoru (t = -4,476, g = 295,343, 2P = 0,000), higienskih po-
gojih (t = -2,297, g = 337, 2P = 0,022). V vseh navedenih primerih so povprečne ocene višje
pri izvedbi izrednega študija. Možnosti za mednarodne študijske izmenjave pa so bolje oce-
nili študenti na rednem študiju (t = 4,216, g = 319, 2P = 0,000).
Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da so strukturni pogoji, vezani na prostor in opre-
mljenost, bolje ocenjeni na lokacijah, kjer se izvaja izredni študij. Ob tem nas je zanimalo,
kako pogosto študentje uporabljajo omenjene strukturne pogoje za študij.
Preglednica 27: Povprečne ocene pogostosti uporabe strukturnih pogojev študija in t-pre-
izkus za primerjavo povprečij pogostosti uporabe glede na način izvedbe študija.
Skupaj Leveneov t-preizkus
preizkus
Dejavniki struk- Način iz- N M SD M SD F P t-vre- g 2P
turnih pogojev vedbe štu- dnost
150
dija 192
148
Dostop. do virov in lit. Redni 186 3,68 0,814 3,56 1,013 22,445 0,000 1,949 337,441 0,052
izred. 147 3,47 1,139
185
Dostop. do spl. inform. Redni 150 3,55 0,741 3,64 0,862 5,016 0,026 -1,763 331,956 0,079
izred. 181 3,71 0,942
147
Dostop. visok. učit. Redni 182 3,24 0,805 3,33 0,888 6,274 0,013 -1,629 328,348 0,104
izred. 147 3,39 0,945
181
Dostop. visok. sodel. Redni 150 3,13 0,822 3,21 0,911 6,694 0,010 -1,627 328,900 0,105
izred. 181 3,29 0,975
147
Dostop. strok. služb Redni 181 3,02 0,925 3,09 1,039 11,922 0,001 -1,183 326,849 0,238
izred. 150 3,15 1,122
180
Medn. štud. izmen. Redni 2,52 1,224 2,28 1,245 0,083 0,773 3,195 326 0,002
izred. 2,09 1,231
Vključevanje v univ. Redni 2,50 1,060 2,28 1,182 13,094 0,000 3,111 328,808 0,002
okolja (nac. ) izred. 2,10 1,249
Vključevanje v univ. Redni 2,47 1,149 2,27 1,215 3,504 0,062 2,685 326 0,008
okolja (medn.) izred. 2,11 1,247
Vključ. v obštud. dejav. Redni 2,86 1,105
izred. 2,23 1,250 2,52 1,226 10,743 0,001 4,874 326,824 0,000
Legenda: N – število, M – povprečje, SD – standardni odklon, F – preizkus, P, 2P – statistična po-
membnost, g – število prostostnih stopenj
160
Rezultati kažejo, da so študenti strukturne pogoje za študij ocenili kot ustrezne. Najvišje
(3,81 ≤ M ≥ 3,99) so ocenjeni higienski pogoji ter dostopnost do visokošolskih učiteljev in
sodelavcev ter informacij splošnega značaja. Sledi dostopnost do strokovnih služb na fakul-
teti; za ta dejavnik je razpršenost odgovorov največja (SD = 0,911), opremljenost z IKT in
možnost za mednarodne študijske izmenjave. Z najnižjo povprečno oceno (M = 3,12) pa so
ocenjeni prostorski pogoji.
Če primerjamo povprečne ocene glede na način izvedbe študija, ugotovimo, da so
skoraj pri vseh postavkah, razen pri možnosti za mednarodne izmenjave in dostopnosti do
učiteljev, v primerjavi z rednim, v povprečju višje ocenjeni strukturni pogoji za izvedbo
izrednega študija. Statistično značilne razlike so v povprečnih ocenah prostornosti učilnic
(t = -10,652, g = 342, 2P = 0,000), opremljenosti z IKT (t = -3,731, g = 302,414, 2P = 0,000)
in prilagodljivosti opreme v prostoru (t = -4,476, g = 295,343, 2P = 0,000), higienskih po-
gojih (t = -2,297, g = 337, 2P = 0,022). V vseh navedenih primerih so povprečne ocene višje
pri izvedbi izrednega študija. Možnosti za mednarodne študijske izmenjave pa so bolje oce-
nili študenti na rednem študiju (t = 4,216, g = 319, 2P = 0,000).
Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da so strukturni pogoji, vezani na prostor in opre-
mljenost, bolje ocenjeni na lokacijah, kjer se izvaja izredni študij. Ob tem nas je zanimalo,
kako pogosto študentje uporabljajo omenjene strukturne pogoje za študij.
Preglednica 27: Povprečne ocene pogostosti uporabe strukturnih pogojev študija in t-pre-
izkus za primerjavo povprečij pogostosti uporabe glede na način izvedbe študija.
Skupaj Leveneov t-preizkus
preizkus
Dejavniki struk- Način iz- N M SD M SD F P t-vre- g 2P
turnih pogojev vedbe štu- dnost
150
dija 192
148
Dostop. do virov in lit. Redni 186 3,68 0,814 3,56 1,013 22,445 0,000 1,949 337,441 0,052
izred. 147 3,47 1,139
185
Dostop. do spl. inform. Redni 150 3,55 0,741 3,64 0,862 5,016 0,026 -1,763 331,956 0,079
izred. 181 3,71 0,942
147
Dostop. visok. učit. Redni 182 3,24 0,805 3,33 0,888 6,274 0,013 -1,629 328,348 0,104
izred. 147 3,39 0,945
181
Dostop. visok. sodel. Redni 150 3,13 0,822 3,21 0,911 6,694 0,010 -1,627 328,900 0,105
izred. 181 3,29 0,975
147
Dostop. strok. služb Redni 181 3,02 0,925 3,09 1,039 11,922 0,001 -1,183 326,849 0,238
izred. 150 3,15 1,122
180
Medn. štud. izmen. Redni 2,52 1,224 2,28 1,245 0,083 0,773 3,195 326 0,002
izred. 2,09 1,231
Vključevanje v univ. Redni 2,50 1,060 2,28 1,182 13,094 0,000 3,111 328,808 0,002
okolja (nac. ) izred. 2,10 1,249
Vključevanje v univ. Redni 2,47 1,149 2,27 1,215 3,504 0,062 2,685 326 0,008
okolja (medn.) izred. 2,11 1,247
Vključ. v obštud. dejav. Redni 2,86 1,105
izred. 2,23 1,250 2,52 1,226 10,743 0,001 4,874 326,824 0,000
Legenda: N – število, M – povprečje, SD – standardni odklon, F – preizkus, P, 2P – statistična po-
membnost, g – število prostostnih stopenj
160
