Page 153 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 153
razvoj kompetenc v zdravstveni negi in prehranskem svetovanju – dietetiki
Diskusija in predlogi izboljšav
Za kakovost izobraževanja je ključno stalno spremljanje učnih izidov, ki se kažejo v razvo-
ju kompetenc in zadovoljstvu delodajalcev obeh dodiplomskih študijskih programov, ki se
izvajajo na UP FVZ. Praktično in klinično usposabljanje poteka v procesih poučevanja in
učenja v različnih ustanovah, v zdravstvenih in socialnih zavodih, ki so postali učne baze
za praktično izobraževanje študentov. Kakovostno izobraževanje zdravstvene nege v klinič-
nem učnem okolju temelji na izkustvenem učenju in reflektivni praksi ob uporabi aktivnih
metod poučevanja in učenja, ki se odzivajo na sodobne potrebe pacientov. V času praktič-
nega usposabljanja študenti v procesu poučevanja in učenja v delovnem in kliničnem okolju
razvijajo splošne in specifične kompetence. Na podlagi pridobivanja konkretnih izkušenj
v realnem delovnem okolju in aktivnega preizkušanja strokovnih intervencij ter aktivno-
sti, študenti razvijajo splošne kompetence, etične vrednote, sposobnosti medsebojnega so-
delovanja, terapevtske komunikacije, sposobnosti kritičnega mišljenja in sprejemanja stro-
kovnih odločitev. V procesu kliničnega in praktičnega usposabljanja razvijajo kompetence
za razvoj kritičnega mišljenja, spretnosti učenja in refleksije, ki jim omogočajo kakovostno
učenje in delo. Ocenjujejo tudi, da so v kliničnem učnem okolju potrebne organizacijske in
sistemske spremembe. Študenti zdravstvene nege se v kliničnem okolju najpogosteje uči-
jo praktičnih veščin z aktivnim preizkušanjem strokovnih intervencij zdravstvene nege in
dietetike. Manj pogosto so študenti zdravstvene nege in dietetike vključeni v timsko delo,
kjer se učijo organizacije dela, komunikacije in medsebojnega sodelovanja, spretnosti kritič-
nega mišljenja in refleksije, sprejemanja strokovnih odločitev in ukrepanja v nepredvidlji-
vih delovnih situacijah. V povprečju študenti zdravstvene nege v kliničnem okolju od kli-
ničnih mentorjev dobijo odporo in povratne informacije o uspešnosti učenja.
Anketiranci – diplomanti, študenti in delodajalci so ocenili, kako so zadovoljni z ra-
zvojem kompetenc. Klinično in delovno okolje ter pridobivanje neposrednih izkušenj na
delovnem mestu je tako v zdravstveni negi kot dietetiki bistveno za uspešno poučevanje in
učenje, pomembno vpliva na znanje ter spretnosti in razvijanje kompetenc. Učno delovno
in klinično okolje omogoča študentom učenje in pridobivanje izkušenj v neposrednih kli-
ničnih situacijah. Za doseganje učnih ciljev in pričakovanj poučevanja in učenja v klinič-
nem okolju je pomembna motiviranost vseh vključenih, študentov, mentorjev in pripravlje-
nost delovnega učnega okolja, da sprejme študente, da so pripravljeni na prenos znanja in
izkušenj. Pomembna je ugotovitev, da se študenti v kliničnih okoljih ne naučijo samo ve-
ščin, ročnih, tehničnih spretnosti pri izvajanju diagnostično-terapevtskih postopkov in po-
segov, ampak so sposobni vključevanja empatije v odnosu do pacienta, uporabo in prenos
teoretičnih konceptov v prakso, na podlagi katere se nova stališča vključijo v izvajanje de-
javnosti, aktivnega preizkušanja, v katero se integrirajo tako izkušnje, refleksija in novi kon-
cepti, stališča in odnos do reševanja problemov. Področje izboljševanja kakovosti izobraže-
vanja v okviru dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov nam izobraževalcem
predstavljajo vedno nov izziv. Pomembno pa je tudi longitudinalno spremljanje in analiza
podatkov. Glede na dobljene rezultate smo lahko zadovoljni. Z zbiranjem in analizo podat-
kov bomo nadaljevali in uvedli spremljanje in stalno izboljševanje procesov pridobivanja in
razvoja kompetenc študentov UP FVZ. Ocene stopnje zadovoljstva s pridobljenimi kom-
petencami diplomantov, študentov, delodajalcev in mentorjev so visoke, kar pomeni, da so
bili učni cilji doseženi in da so študenti Zdravstvene nege in študenti Prehranskega sveto-
151
Diskusija in predlogi izboljšav
Za kakovost izobraževanja je ključno stalno spremljanje učnih izidov, ki se kažejo v razvo-
ju kompetenc in zadovoljstvu delodajalcev obeh dodiplomskih študijskih programov, ki se
izvajajo na UP FVZ. Praktično in klinično usposabljanje poteka v procesih poučevanja in
učenja v različnih ustanovah, v zdravstvenih in socialnih zavodih, ki so postali učne baze
za praktično izobraževanje študentov. Kakovostno izobraževanje zdravstvene nege v klinič-
nem učnem okolju temelji na izkustvenem učenju in reflektivni praksi ob uporabi aktivnih
metod poučevanja in učenja, ki se odzivajo na sodobne potrebe pacientov. V času praktič-
nega usposabljanja študenti v procesu poučevanja in učenja v delovnem in kliničnem okolju
razvijajo splošne in specifične kompetence. Na podlagi pridobivanja konkretnih izkušenj
v realnem delovnem okolju in aktivnega preizkušanja strokovnih intervencij ter aktivno-
sti, študenti razvijajo splošne kompetence, etične vrednote, sposobnosti medsebojnega so-
delovanja, terapevtske komunikacije, sposobnosti kritičnega mišljenja in sprejemanja stro-
kovnih odločitev. V procesu kliničnega in praktičnega usposabljanja razvijajo kompetence
za razvoj kritičnega mišljenja, spretnosti učenja in refleksije, ki jim omogočajo kakovostno
učenje in delo. Ocenjujejo tudi, da so v kliničnem učnem okolju potrebne organizacijske in
sistemske spremembe. Študenti zdravstvene nege se v kliničnem okolju najpogosteje uči-
jo praktičnih veščin z aktivnim preizkušanjem strokovnih intervencij zdravstvene nege in
dietetike. Manj pogosto so študenti zdravstvene nege in dietetike vključeni v timsko delo,
kjer se učijo organizacije dela, komunikacije in medsebojnega sodelovanja, spretnosti kritič-
nega mišljenja in refleksije, sprejemanja strokovnih odločitev in ukrepanja v nepredvidlji-
vih delovnih situacijah. V povprečju študenti zdravstvene nege v kliničnem okolju od kli-
ničnih mentorjev dobijo odporo in povratne informacije o uspešnosti učenja.
Anketiranci – diplomanti, študenti in delodajalci so ocenili, kako so zadovoljni z ra-
zvojem kompetenc. Klinično in delovno okolje ter pridobivanje neposrednih izkušenj na
delovnem mestu je tako v zdravstveni negi kot dietetiki bistveno za uspešno poučevanje in
učenje, pomembno vpliva na znanje ter spretnosti in razvijanje kompetenc. Učno delovno
in klinično okolje omogoča študentom učenje in pridobivanje izkušenj v neposrednih kli-
ničnih situacijah. Za doseganje učnih ciljev in pričakovanj poučevanja in učenja v klinič-
nem okolju je pomembna motiviranost vseh vključenih, študentov, mentorjev in pripravlje-
nost delovnega učnega okolja, da sprejme študente, da so pripravljeni na prenos znanja in
izkušenj. Pomembna je ugotovitev, da se študenti v kliničnih okoljih ne naučijo samo ve-
ščin, ročnih, tehničnih spretnosti pri izvajanju diagnostično-terapevtskih postopkov in po-
segov, ampak so sposobni vključevanja empatije v odnosu do pacienta, uporabo in prenos
teoretičnih konceptov v prakso, na podlagi katere se nova stališča vključijo v izvajanje de-
javnosti, aktivnega preizkušanja, v katero se integrirajo tako izkušnje, refleksija in novi kon-
cepti, stališča in odnos do reševanja problemov. Področje izboljševanja kakovosti izobraže-
vanja v okviru dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov nam izobraževalcem
predstavljajo vedno nov izziv. Pomembno pa je tudi longitudinalno spremljanje in analiza
podatkov. Glede na dobljene rezultate smo lahko zadovoljni. Z zbiranjem in analizo podat-
kov bomo nadaljevali in uvedli spremljanje in stalno izboljševanje procesov pridobivanja in
razvoja kompetenc študentov UP FVZ. Ocene stopnje zadovoljstva s pridobljenimi kom-
petencami diplomantov, študentov, delodajalcev in mentorjev so visoke, kar pomeni, da so
bili učni cilji doseženi in da so študenti Zdravstvene nege in študenti Prehranskega sveto-
151
