Page 158 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 158
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
menjen predvsem otrokom revnejših slojev (Pavlič, 2006). Od leta 1883 so na učiteljiščih že
potekali enoletni tečaji, ki so se zaključili z opravljanjem izpita za opravljanje poklica vrtna-
rice, kot so bile poimenovane v prvih letih organizacije vrtcev vzgojiteljice (prav tam). Ob-
staja tudi arhivska dokumentacija učnih načrtov za delo v vrtcu že od leta 1908. Po letu 1945
je postala predšolska vzgoja sestavni del družbenega, socialnega, zdravstvenega in vzgojne-
ga varstva otrok (Šuštar, 2002). Od leta 1945 do 1950 je bilo odprtih 141 predšolskih usta-
nov, v njih je 257 vzgojiteljic varovalo in vzgajalo 6382 otrok. V letu 2013 je bilo v slovenske
vrtce po podatkih Statističnega urada RS (2015) vključenih 83700 otrok v 960 vrtcih.
Sklepamo lahko, da je prizadevanje za vzpostavljanje poslanstva in kakovosti izvaja-
nja predšolske vzgoje potekalo vzporedno kljub temu, da je zahteva po kakovosti in evalva-
ciji kakovosti postala predvsem v dvajsetem stoletju integralni del kontrolnega sistema, ki
je temeljil na predpostavki možne objektivnosti, merljivosti in jasni določitvi kriterijev ozi-
roma standardov (Dahlberg, Moss in Pence, 2008). Največji problem definiranja in pred-
stavljanja koncepta kakovosti ter ugotavljanja kakovosti na kateremkoli področju se zgo-
di takrat, ko je pojem in vsebina pojma kakovosti predstavljena kot univerzalna, neodvisna
od vrednot in kulture in ki naj bi jo bilo mogoče aplicirati kjerkoli kot dekontekstualiziran
koncept. Izhajajoč iz poudarjenega je kljub povezanosti evropskega prostora na ravni strate-
gij in politik potrebno kakovost na ravni strukturnih kazalcev (materialnih kazalcev kako-
vosti), procesnih kazalcev (načini izvajanja procesa) in rezultatov, vsebinsko in strukturno
kontekstualizirati v sistemu vrednot in kulture določenega družbenega in univerzitetne-
ga prostora.
Zato bomo v prispevku, ki temelji na rezultatih evalvacije kakovosti visokošolskih
programov Univerze na Primorskem, predstavili delno notranjo evalvacijo, in sicer oceno
programa 1. stopnje Predšolska vzgoja s perspektive študentov vseh letnikov dodiplomske-
ga študija rednega in izrednega študija, ki so bili študenti programa Predšolska vzgoja v štu-
dijskem letu 2014/2015.
Kakovost v univerzitetnem prostoru v povezavi s poslanstvom
univerzitetnih programov
Pri pripravi evalvacije programov z namenom vzpostavljanja odličnosti na Pedagoški fa-
kulteti Univerze na Primorskem, smo izhajali iz stališča, da je ocena kakovosti tako učite-
ljev, kot tudi študentov, ključnega pomena za vzpostavljanje refleksije in s tem zagotavljanje
sprememb na ravni izobraževanja, raziskovanja in upravljanja, kajti Univerza na Primor-
skem si prizadeva vzpostaviti učinkovit in mednarodno primerljiv sistem kakovosti, ki bo
vključeval vsa omenjena področja dejavnosti univerze (Univerza na Primorskem, 2015).
Maria João Rosa in Alberto Amaral (2007) razbijata mit, da je za kakovost univerzi-
tetno okolje začelo skrbeti v osemdesetih letih 20. stoletja. Poudarjata, da je bila kakovost
stalna skrb univerz od njihove ustanovitve naprej, kar je bilo dejansko del akademskega
etosa, in poudarjata, da je že v 13. stoletju v Franciji obstajala zunanja, v Angliji pa notranja
evalvacija. Na Univerzi v Parizu je zunanjo avtoriteto eksterne evalvacije predstavljal kan-
cler Notredamske katedrale v imenu pariškega škofa; na Oxfordu, v Angliji, pa je skupnost
kolegov imela moč presojanja kvalitete svojih kolegov, pravico razreševanja nekompeten-
tnega kolega in nastavljanja novega. Na Univerzi v Bologni, alma mater studiorum, je bila
institucija, ki so jo kontrolirali študenti in imeli moč svobodnega letnega najemanja profe-
156
menjen predvsem otrokom revnejših slojev (Pavlič, 2006). Od leta 1883 so na učiteljiščih že
potekali enoletni tečaji, ki so se zaključili z opravljanjem izpita za opravljanje poklica vrtna-
rice, kot so bile poimenovane v prvih letih organizacije vrtcev vzgojiteljice (prav tam). Ob-
staja tudi arhivska dokumentacija učnih načrtov za delo v vrtcu že od leta 1908. Po letu 1945
je postala predšolska vzgoja sestavni del družbenega, socialnega, zdravstvenega in vzgojne-
ga varstva otrok (Šuštar, 2002). Od leta 1945 do 1950 je bilo odprtih 141 predšolskih usta-
nov, v njih je 257 vzgojiteljic varovalo in vzgajalo 6382 otrok. V letu 2013 je bilo v slovenske
vrtce po podatkih Statističnega urada RS (2015) vključenih 83700 otrok v 960 vrtcih.
Sklepamo lahko, da je prizadevanje za vzpostavljanje poslanstva in kakovosti izvaja-
nja predšolske vzgoje potekalo vzporedno kljub temu, da je zahteva po kakovosti in evalva-
ciji kakovosti postala predvsem v dvajsetem stoletju integralni del kontrolnega sistema, ki
je temeljil na predpostavki možne objektivnosti, merljivosti in jasni določitvi kriterijev ozi-
roma standardov (Dahlberg, Moss in Pence, 2008). Največji problem definiranja in pred-
stavljanja koncepta kakovosti ter ugotavljanja kakovosti na kateremkoli področju se zgo-
di takrat, ko je pojem in vsebina pojma kakovosti predstavljena kot univerzalna, neodvisna
od vrednot in kulture in ki naj bi jo bilo mogoče aplicirati kjerkoli kot dekontekstualiziran
koncept. Izhajajoč iz poudarjenega je kljub povezanosti evropskega prostora na ravni strate-
gij in politik potrebno kakovost na ravni strukturnih kazalcev (materialnih kazalcev kako-
vosti), procesnih kazalcev (načini izvajanja procesa) in rezultatov, vsebinsko in strukturno
kontekstualizirati v sistemu vrednot in kulture določenega družbenega in univerzitetne-
ga prostora.
Zato bomo v prispevku, ki temelji na rezultatih evalvacije kakovosti visokošolskih
programov Univerze na Primorskem, predstavili delno notranjo evalvacijo, in sicer oceno
programa 1. stopnje Predšolska vzgoja s perspektive študentov vseh letnikov dodiplomske-
ga študija rednega in izrednega študija, ki so bili študenti programa Predšolska vzgoja v štu-
dijskem letu 2014/2015.
Kakovost v univerzitetnem prostoru v povezavi s poslanstvom
univerzitetnih programov
Pri pripravi evalvacije programov z namenom vzpostavljanja odličnosti na Pedagoški fa-
kulteti Univerze na Primorskem, smo izhajali iz stališča, da je ocena kakovosti tako učite-
ljev, kot tudi študentov, ključnega pomena za vzpostavljanje refleksije in s tem zagotavljanje
sprememb na ravni izobraževanja, raziskovanja in upravljanja, kajti Univerza na Primor-
skem si prizadeva vzpostaviti učinkovit in mednarodno primerljiv sistem kakovosti, ki bo
vključeval vsa omenjena področja dejavnosti univerze (Univerza na Primorskem, 2015).
Maria João Rosa in Alberto Amaral (2007) razbijata mit, da je za kakovost univerzi-
tetno okolje začelo skrbeti v osemdesetih letih 20. stoletja. Poudarjata, da je bila kakovost
stalna skrb univerz od njihove ustanovitve naprej, kar je bilo dejansko del akademskega
etosa, in poudarjata, da je že v 13. stoletju v Franciji obstajala zunanja, v Angliji pa notranja
evalvacija. Na Univerzi v Parizu je zunanjo avtoriteto eksterne evalvacije predstavljal kan-
cler Notredamske katedrale v imenu pariškega škofa; na Oxfordu, v Angliji, pa je skupnost
kolegov imela moč presojanja kvalitete svojih kolegov, pravico razreševanja nekompeten-
tnega kolega in nastavljanja novega. Na Univerzi v Bologni, alma mater studiorum, je bila
institucija, ki so jo kontrolirali študenti in imeli moč svobodnega letnega najemanja profe-
156
