Page 160 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 160
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
− največ je organizacij s področja proizvodnje kovinskih izdelkov,
razen strojev in naprav (64 organizacij; 22,5 %), najmanj pa orga-
nizacij (2 organizaciji; 0,7 %);
− največ je velikih (128 organizacij; 44,9 %), najmanj majhnih orga-
nizacij (56 organizacij; 19,6 %);
− največ organizacij ima sedež v savinjski regiji (58 organizacij;
0,7 %), najmanj pa v obalno-kraški (2 organizaciji; 0,7 %).
V teh organizacijah za vodne vire uporabljajo javni vodovod, lastni vo-
dovod, lastni vodnjak, deževnico in/ali drugo (reko, vrelce mineralnih in
izvirskih vod). V največ organizacijah v procesu proizvajanja uporabljajo
javni vodovod (v 257 organizacijah), in sicer za hlajenje naprav v 79 orga-
nizacijah, za pripravo surovine/zmesi/materiala v 57 organizacijah, oboje v
63 organizacijah ter za druge dejavnosti, kot so čiščenje, razmaščevanje, iz-
160 piranje, preizkus delovanja izdelkov, testiranje (armatur, strojev) v 57 orga-
nizacijah.
V teh organizacijah imajo uveden sistem managementa z okoljem po
standardu ISO 14001:2009 (v 173 organizacijah), sistem za okoljevarstveni
management organizacij po shemi EMAS (v 21 organizacijah), sistem ma-
nagementa kakovosti po standardu ISO 9001:2011 (v 219 organizacijah) in
sistem managementa z energijo po standardu ISO 50001:2011 (v 27 orga-
nizacijah).
Splošne ugotovitve raziskave
Anketirani so najprej ocenjevali, v kolikšni meri za njihove managerje dr-
žijo posamezne trditve s področja managementa trajnostnega ravnanja s
pitno vodo. Analiza je pokazala, da za njihove managerje v povprečju tr-
ditve delno držijo (M vseh trditev = 5,31). V povprečju najbolj držijo trdi-
tve: »Management kaže podporo zavezanosti trajnostnemu (gospodarne-
mu) ravnanju s pitno vodo« (M = 5,57), »Management nadzira dejavnosti,
ki so povezane s trajnostnim (gospodarnim) ravnanjem s pitno vodo«
(M = 5,39) in »Management vzpostavlja potrebne pogoje za trajnostno
(gospodarno) ravnanje s pitno vodo« – organizira formalno razdeljene pri-
stojnosti, odgovornosti in naloge (M = 5,35), najmanj pa trditev »Mana-
gement deluje kot katalizator za trajnostno (gospodarno) ravnanje s pitno
vodo« (M = 5,06).
Anketirani v povprečju nestrinjanja s posamezno trditvijo niso poda-
li (M < 3,00). Ugotavljamo, da si managerji v organizacijah na področju
predelovalne dejavnosti prizadevajo za vzpostavljanje potrebnih pogojev
za trajnostno (gospodarno) ravnanje s pitno vodo, vendar ne tako zado-
− največ je organizacij s področja proizvodnje kovinskih izdelkov,
razen strojev in naprav (64 organizacij; 22,5 %), najmanj pa orga-
nizacij (2 organizaciji; 0,7 %);
− največ je velikih (128 organizacij; 44,9 %), najmanj majhnih orga-
nizacij (56 organizacij; 19,6 %);
− največ organizacij ima sedež v savinjski regiji (58 organizacij;
0,7 %), najmanj pa v obalno-kraški (2 organizaciji; 0,7 %).
V teh organizacijah za vodne vire uporabljajo javni vodovod, lastni vo-
dovod, lastni vodnjak, deževnico in/ali drugo (reko, vrelce mineralnih in
izvirskih vod). V največ organizacijah v procesu proizvajanja uporabljajo
javni vodovod (v 257 organizacijah), in sicer za hlajenje naprav v 79 orga-
nizacijah, za pripravo surovine/zmesi/materiala v 57 organizacijah, oboje v
63 organizacijah ter za druge dejavnosti, kot so čiščenje, razmaščevanje, iz-
160 piranje, preizkus delovanja izdelkov, testiranje (armatur, strojev) v 57 orga-
nizacijah.
V teh organizacijah imajo uveden sistem managementa z okoljem po
standardu ISO 14001:2009 (v 173 organizacijah), sistem za okoljevarstveni
management organizacij po shemi EMAS (v 21 organizacijah), sistem ma-
nagementa kakovosti po standardu ISO 9001:2011 (v 219 organizacijah) in
sistem managementa z energijo po standardu ISO 50001:2011 (v 27 orga-
nizacijah).
Splošne ugotovitve raziskave
Anketirani so najprej ocenjevali, v kolikšni meri za njihove managerje dr-
žijo posamezne trditve s področja managementa trajnostnega ravnanja s
pitno vodo. Analiza je pokazala, da za njihove managerje v povprečju tr-
ditve delno držijo (M vseh trditev = 5,31). V povprečju najbolj držijo trdi-
tve: »Management kaže podporo zavezanosti trajnostnemu (gospodarne-
mu) ravnanju s pitno vodo« (M = 5,57), »Management nadzira dejavnosti,
ki so povezane s trajnostnim (gospodarnim) ravnanjem s pitno vodo«
(M = 5,39) in »Management vzpostavlja potrebne pogoje za trajnostno
(gospodarno) ravnanje s pitno vodo« – organizira formalno razdeljene pri-
stojnosti, odgovornosti in naloge (M = 5,35), najmanj pa trditev »Mana-
gement deluje kot katalizator za trajnostno (gospodarno) ravnanje s pitno
vodo« (M = 5,06).
Anketirani v povprečju nestrinjanja s posamezno trditvijo niso poda-
li (M < 3,00). Ugotavljamo, da si managerji v organizacijah na področju
predelovalne dejavnosti prizadevajo za vzpostavljanje potrebnih pogojev
za trajnostno (gospodarno) ravnanje s pitno vodo, vendar ne tako zado-
