Page 93 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 93
Pitna voda in alternativni viri pridobivanja vode 93
podzemne vode) in vodna in priobalna zemljišča ter obsega varstvo voda,
urejanje voda in odločanje o rabi voda, javno dobro in javne službe na po-
dročju voda, vodne objekte in naprave ter druga vprašanja, povezana z vo-
dami – tudi s pitno vodo (NIJZ 2014).
Omeniti velja tudi Pravilnik o pitni vodi, ki je podzakonski predpis in
določa zahteve, ki naj bi jih izpolnjevala pitna voda, z namenom varovanja
zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnega koli onesnaženja pi-
tne vode. Prav tako Pravilnik o pitni vodi določa mejne vrednosti parame-
trov, ki jih spremljamo v programu monitoringa (prav tam).
Na podlagi Zakona o vodah (ZV) je za vsako rabo vodnega ali morske-
ga dobra, ki presega meje splošne rabe, ter za rabo naplavin ali podzemnih
voda treba pridobiti vodne pravice, ki se jih pridobi na podlagi vodnega do-
voljenja (za rabo, določeno v 125. členu ZV-1) ali koncesije (za rabo, določe-
no v 136. členu ZV-1) (ARSO 2015).
Vodno dovoljenje/koncesijo/pravico je tako treba pridobiti npr. za ne-
posredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo,
ki se izvaja kot gospodarska javna služba, za tehnološke namene, dejavnost
kopališč, pridobivanje toplote, namakanje kmetijskega zemljišča ali dru-
gih površin, pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave, za vse prime-
re rabe vode iz prvega odstavka 118. člena Zakona o vodah-1, tudi če gre za
rabo vode, za katero je treba pridobiti koncesijo (za proizvodnjo pijač, pot-
rebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali ter-
momineralna voda ipd.) ipd. (prav tam).
Med alternativne vire pridobivanja vode, za katere je, pod zgoraj ome-
njenimi pogoji, treba pridobiti vodno soglasje, spadajo odvzemi vode (za-
jetja) iz naslednjih mest odvzema (prav tam):
− lastnega izvira (lastni izvir, kjer voda priteka iz zemlje na površje);
− vodotoka (reke);
− jezera (večja kotanja, napolnjena s sladko vodo);
− vodnjaka/vrtine (zaprt prostor, navadno v zemlji za zbiranje in
shranjevanje večjih količin pitne vode);
− mlinščice (del potoka ali reke, speljan k mlinu);
− drenaže (sistem odvoda podtalne vode z uporabo cevi) ipd.
Ponovna uporaba vode (tehnološka voda)
Industrijska odpadna voda je voda, onesnažena zaradi človeške dejavno-
sti (Roš in Zupančič 2010, 29; Drev 2011, 13). Nastaja v industriji, obrtni,
obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti. Lahko rečemo tudi, da je
odpadna voda že uporabljena voda, ki vključuje fizikalne (npr. trde snovi,
podzemne vode) in vodna in priobalna zemljišča ter obsega varstvo voda,
urejanje voda in odločanje o rabi voda, javno dobro in javne službe na po-
dročju voda, vodne objekte in naprave ter druga vprašanja, povezana z vo-
dami – tudi s pitno vodo (NIJZ 2014).
Omeniti velja tudi Pravilnik o pitni vodi, ki je podzakonski predpis in
določa zahteve, ki naj bi jih izpolnjevala pitna voda, z namenom varovanja
zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnega koli onesnaženja pi-
tne vode. Prav tako Pravilnik o pitni vodi določa mejne vrednosti parame-
trov, ki jih spremljamo v programu monitoringa (prav tam).
Na podlagi Zakona o vodah (ZV) je za vsako rabo vodnega ali morske-
ga dobra, ki presega meje splošne rabe, ter za rabo naplavin ali podzemnih
voda treba pridobiti vodne pravice, ki se jih pridobi na podlagi vodnega do-
voljenja (za rabo, določeno v 125. členu ZV-1) ali koncesije (za rabo, določe-
no v 136. členu ZV-1) (ARSO 2015).
Vodno dovoljenje/koncesijo/pravico je tako treba pridobiti npr. za ne-
posredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo,
ki se izvaja kot gospodarska javna služba, za tehnološke namene, dejavnost
kopališč, pridobivanje toplote, namakanje kmetijskega zemljišča ali dru-
gih površin, pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave, za vse prime-
re rabe vode iz prvega odstavka 118. člena Zakona o vodah-1, tudi če gre za
rabo vode, za katero je treba pridobiti koncesijo (za proizvodnjo pijač, pot-
rebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se rabi mineralna, termalna ali ter-
momineralna voda ipd.) ipd. (prav tam).
Med alternativne vire pridobivanja vode, za katere je, pod zgoraj ome-
njenimi pogoji, treba pridobiti vodno soglasje, spadajo odvzemi vode (za-
jetja) iz naslednjih mest odvzema (prav tam):
− lastnega izvira (lastni izvir, kjer voda priteka iz zemlje na površje);
− vodotoka (reke);
− jezera (večja kotanja, napolnjena s sladko vodo);
− vodnjaka/vrtine (zaprt prostor, navadno v zemlji za zbiranje in
shranjevanje večjih količin pitne vode);
− mlinščice (del potoka ali reke, speljan k mlinu);
− drenaže (sistem odvoda podtalne vode z uporabo cevi) ipd.
Ponovna uporaba vode (tehnološka voda)
Industrijska odpadna voda je voda, onesnažena zaradi človeške dejavno-
sti (Roš in Zupančič 2010, 29; Drev 2011, 13). Nastaja v industriji, obrtni,
obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti. Lahko rečemo tudi, da je
odpadna voda že uporabljena voda, ki vključuje fizikalne (npr. trde snovi,
