Page 92 - Moretti, Melita, in Mirko Markič, 2016. Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 92
Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti
podarjenja z vodo v EU in Sloveniji smo vključili v prejšnje poglavje (glejte
poglavje 3.2 Uresničevanja trajnostnega razvoja).
V nadaljevanju poglavja se bomo osredotočili na sedaj veljavno zako-
nodajo v EU in Sloveniji s področja trajnostno gospodarjenje s pitno vodo,
ki je namenjena za proizvajanje in promet živil. Med najpomembnejšimi
dokumenti EU je Direktiva o pitni vodi (Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3.
novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, Ur. l. ES L
330/32), ki je bila uvedena leta 1980 in revidirana leta 1998. Direktiva raz-
likuje med velikimi in majhnimi sistemi za oskrbo z vodo (Svet EU 1998).
Veliki sistemi so posamezni sistemi za oskrbo z vodo, ki v povprečju pre-
segajo 1.000 m³ dnevno ali oskrbujejo več kot 5.000 oseb, majhni sistemi
za oskrbo z vodo pa lahko dosegajo vrednosti pod 1.000 m³ ali oskrbuje-
jo manj kot 5.000 oseb. V smernicah o pitni vodi so določene minimalne
zahteve glede kakovosti vode in opredeljuje naslednje parametre (Europe-
92 an Commission 2014d, 3–4):
− mikrobiološke in kemijske parametre, ki bi lahko pomenili tvega-
nje za zdravje ljudi, kadar koncentracije presegajo določene mejne
vrednosti, ter
− indikatorske parametre, ki kažejo na morebitno tveganje za
zdravje ljudi in ki zahtevajo popravne ukrepe samo, če nadaljnja
preiskava potrdi tveganje za zdravje ljudi.
Direktiva o pitni vodi od držav članic zahteva, da zagotovijo redno spre-
mljanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi in dovoljuje odstopa-
nja od standardov kakovosti za pitno vodo, vse pod izredno strogimi po-
goji in za omejeno obdobje (European Commission 2014d, 5). Odstopanja
od standardov kakovosti ne smejo predstavljati možne nevarnosti za zdrav-
je ljudi. Odstopanja, ki ne smejo presegati obdobja treh let, se uvedejo le, če
oskrbe s pitno vodo na zadevnem območju ni mogoče vzdrževati na drug
sprejemljiv način (prav tam).
EU je 2013 sprejela splošni okoljski akcijski program Unije do leta
2020 »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta« (Ur. l. EU L
354/171), kjer je med prednostnimi nalogami obravnavana tudi učinkovi-
ta raba virov v vodnem sektorju, ki prispeva k zagotavljanju dobrega stanja
voda s ciljem ohranjanja, doseganja ali povečevanja dobrega stanja v skla-
du z okvirno direktivo o vodah – s spodbujanjem predstavitve in širjenjem
inovativnih tehnologij, sistemov in poslovnih modelov, ki temeljijo na stra-
teškem izvedbenem načrtu evropskega partnerstva za inovacije na podro-
čju voda, tudi pitnih voda.
Slovenska zakonodaja je vezana na zakonodajo EU. Omeniti velja Za-
kon o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002), ki ureja vodo (morje, celinske in
podarjenja z vodo v EU in Sloveniji smo vključili v prejšnje poglavje (glejte
poglavje 3.2 Uresničevanja trajnostnega razvoja).
V nadaljevanju poglavja se bomo osredotočili na sedaj veljavno zako-
nodajo v EU in Sloveniji s področja trajnostno gospodarjenje s pitno vodo,
ki je namenjena za proizvajanje in promet živil. Med najpomembnejšimi
dokumenti EU je Direktiva o pitni vodi (Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3.
novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, Ur. l. ES L
330/32), ki je bila uvedena leta 1980 in revidirana leta 1998. Direktiva raz-
likuje med velikimi in majhnimi sistemi za oskrbo z vodo (Svet EU 1998).
Veliki sistemi so posamezni sistemi za oskrbo z vodo, ki v povprečju pre-
segajo 1.000 m³ dnevno ali oskrbujejo več kot 5.000 oseb, majhni sistemi
za oskrbo z vodo pa lahko dosegajo vrednosti pod 1.000 m³ ali oskrbuje-
jo manj kot 5.000 oseb. V smernicah o pitni vodi so določene minimalne
zahteve glede kakovosti vode in opredeljuje naslednje parametre (Europe-
92 an Commission 2014d, 3–4):
− mikrobiološke in kemijske parametre, ki bi lahko pomenili tvega-
nje za zdravje ljudi, kadar koncentracije presegajo določene mejne
vrednosti, ter
− indikatorske parametre, ki kažejo na morebitno tveganje za
zdravje ljudi in ki zahtevajo popravne ukrepe samo, če nadaljnja
preiskava potrdi tveganje za zdravje ljudi.
Direktiva o pitni vodi od držav članic zahteva, da zagotovijo redno spre-
mljanje kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi in dovoljuje odstopa-
nja od standardov kakovosti za pitno vodo, vse pod izredno strogimi po-
goji in za omejeno obdobje (European Commission 2014d, 5). Odstopanja
od standardov kakovosti ne smejo predstavljati možne nevarnosti za zdrav-
je ljudi. Odstopanja, ki ne smejo presegati obdobja treh let, se uvedejo le, če
oskrbe s pitno vodo na zadevnem območju ni mogoče vzdrževati na drug
sprejemljiv način (prav tam).
EU je 2013 sprejela splošni okoljski akcijski program Unije do leta
2020 »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta« (Ur. l. EU L
354/171), kjer je med prednostnimi nalogami obravnavana tudi učinkovi-
ta raba virov v vodnem sektorju, ki prispeva k zagotavljanju dobrega stanja
voda s ciljem ohranjanja, doseganja ali povečevanja dobrega stanja v skla-
du z okvirno direktivo o vodah – s spodbujanjem predstavitve in širjenjem
inovativnih tehnologij, sistemov in poslovnih modelov, ki temeljijo na stra-
teškem izvedbenem načrtu evropskega partnerstva za inovacije na podro-
čju voda, tudi pitnih voda.
Slovenska zakonodaja je vezana na zakonodajo EU. Omeniti velja Za-
kon o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002), ki ureja vodo (morje, celinske in
