Page 309 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 309
področje migracije glasbenih idej
in glasba ali zvok. Naj se kratko dotaknem ideje in migracije, saj je oprede-
ljevanje glasbene in zvočne umetnosti v razpravi manj pomembno. V na-
čelu velja, da moramo glasbo razumeti v najširšem pomenu umetnosti: kot
edinstveno kombinacijo glasbenih elementov, teoretskih konceptov grad-
nje, kompozicijskih postopkov, kot tudi načinov kombinacij tonov ali zvo-
kov, kot slogovno značilnost in zvrst itn. Npr. ideja vključevanje improviza-
cije v kompozicijo ima lahko izvor v tradicionalnih praksah umetne glasbe,
ljudskih ali jazzovskih praksah. Povsod so oblike improvizacije lahko dru-
gačne, bolj ali manj primerljive.
Pojem ideje je sicer star, eden vodilnih mislecev o idejah je bil že Pla-
ton. Splošno, poljudno, vsakodnevno razumevanje pojma ideje lepo pov-
zemajo številne opredelitve, ki jih najdemo v različnih leksikonih. Pojem
ideje je povezan z višjimi oblikami umske dejavnosti, ki se lahko uresni-
či v resničnosti in jo zaznamo v izvedbi, lahko pa ostane na konceptualni,
verbalni ravni. Takšno idejo bi mogli poimenovati tudi zamisel. Ideja prav
tako lahko obsega naš umski odnos do materialnega ali duhovnega sveta ali
pa kaže na bistvo, smisel umetniškega ali znanstvenega dela.
Grški (elektronski) slovar pojem ideje (ἰδέα) opredeljuje zelo komple-
ksno. Najprej kot obliko, potem kot videz, pojav, podobnost in zunanjost,
pa tudi kot vrsto, rod, razred, zvrst, kakovost, način, število ter navsezad-
nje literarno obliko. Latinski slovarji jo kratko prevajajo kot pojem, idejo,
predstavo, mnenje, stališče, nazor in namen. Slovar tujk (elektronska obli-
ka Cankarjeve založbe) idejo kratko opredeljuje kot misel, pojem, duhov-
no predstavo, uvid, zamisel, domislek, pravzor, večno, nadčutno, nujno in
nespremenljivo bit ter pogoj in vzrok vsega obstoječega. Ob obliki se pojavi
tudi izraz vzorec. Pojem ideje je torej širok, vendar dokaj enotno razumljen.
Filozofsko razumevanje ideje je globlje, metafizično, ontološko. Ideje
so vpete v naš duhovni prostor in po njem v metafizično stvarnost, o kateri
lahko poteka besedna ali nebesedna komunikacija. Ideje so tako lahko ab-
straktne, splošne, ne konkretne in ne materializirane. Lahko so udejanje-
ne, s pomočjo materializacije pa lahko sledimo morebitnim idejam, ki so
povzročile njeno stvaritev. Tako imamo stalen dinamičen odnos med sve-
tom idej in resničnostjo. Ideje, zamisli, nastajajo na pobudo zunanjih do-
godkov in razmišljanja, morda je metafizična spodbuda oblikovanja idej
tudi globlja.
Pomembna je tudi izvirnost ideje, njena istovetnost, identiteta. Ideje so
lahko izredno izvirne, z močno istovetnostjo, edinstvene, ali pa neizvirne,
s šibko identiteto, ponavljanje že večkrat videnega. Ponavljanje s spreminja-
307
in glasba ali zvok. Naj se kratko dotaknem ideje in migracije, saj je oprede-
ljevanje glasbene in zvočne umetnosti v razpravi manj pomembno. V na-
čelu velja, da moramo glasbo razumeti v najširšem pomenu umetnosti: kot
edinstveno kombinacijo glasbenih elementov, teoretskih konceptov grad-
nje, kompozicijskih postopkov, kot tudi načinov kombinacij tonov ali zvo-
kov, kot slogovno značilnost in zvrst itn. Npr. ideja vključevanje improviza-
cije v kompozicijo ima lahko izvor v tradicionalnih praksah umetne glasbe,
ljudskih ali jazzovskih praksah. Povsod so oblike improvizacije lahko dru-
gačne, bolj ali manj primerljive.
Pojem ideje je sicer star, eden vodilnih mislecev o idejah je bil že Pla-
ton. Splošno, poljudno, vsakodnevno razumevanje pojma ideje lepo pov-
zemajo številne opredelitve, ki jih najdemo v različnih leksikonih. Pojem
ideje je povezan z višjimi oblikami umske dejavnosti, ki se lahko uresni-
či v resničnosti in jo zaznamo v izvedbi, lahko pa ostane na konceptualni,
verbalni ravni. Takšno idejo bi mogli poimenovati tudi zamisel. Ideja prav
tako lahko obsega naš umski odnos do materialnega ali duhovnega sveta ali
pa kaže na bistvo, smisel umetniškega ali znanstvenega dela.
Grški (elektronski) slovar pojem ideje (ἰδέα) opredeljuje zelo komple-
ksno. Najprej kot obliko, potem kot videz, pojav, podobnost in zunanjost,
pa tudi kot vrsto, rod, razred, zvrst, kakovost, način, število ter navsezad-
nje literarno obliko. Latinski slovarji jo kratko prevajajo kot pojem, idejo,
predstavo, mnenje, stališče, nazor in namen. Slovar tujk (elektronska obli-
ka Cankarjeve založbe) idejo kratko opredeljuje kot misel, pojem, duhov-
no predstavo, uvid, zamisel, domislek, pravzor, večno, nadčutno, nujno in
nespremenljivo bit ter pogoj in vzrok vsega obstoječega. Ob obliki se pojavi
tudi izraz vzorec. Pojem ideje je torej širok, vendar dokaj enotno razumljen.
Filozofsko razumevanje ideje je globlje, metafizično, ontološko. Ideje
so vpete v naš duhovni prostor in po njem v metafizično stvarnost, o kateri
lahko poteka besedna ali nebesedna komunikacija. Ideje so tako lahko ab-
straktne, splošne, ne konkretne in ne materializirane. Lahko so udejanje-
ne, s pomočjo materializacije pa lahko sledimo morebitnim idejam, ki so
povzročile njeno stvaritev. Tako imamo stalen dinamičen odnos med sve-
tom idej in resničnostjo. Ideje, zamisli, nastajajo na pobudo zunanjih do-
godkov in razmišljanja, morda je metafizična spodbuda oblikovanja idej
tudi globlja.
Pomembna je tudi izvirnost ideje, njena istovetnost, identiteta. Ideje so
lahko izredno izvirne, z močno istovetnostjo, edinstvene, ali pa neizvirne,
s šibko identiteto, ponavljanje že večkrat videnega. Ponavljanje s spreminja-
307
