Page 310 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 310
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti
njem, variiranjem pa lahko pripelje do novih produktov. Spremembe izvir-
nih idej so lahko šibke ali opaznejše, včasih je izvirno idejo nemogoče ute-
meljiti, če nas o tem ne pouči avtor sam. Pri močnih idejah lahko govorimo
o njihovi vplivnosti, globini, globalnosti in celo univerzalnosti. Nekatere
ideje so temelj številnim umetniškim izdelkom, znanosti in tehnološkim
proizvodom. Govorimo o ponavljanju vzorcev ali kar paradigem.
Nekateri znanstveniki želijo glavne ideje človeštva zbrati. Zanimiva je
ideja o oblikovanju zgodovine idej (history of ideas), pri njihovem širjenju
so pomembne tudi enciklopedije, ki so začele nastajati v 17 in 18. stoletju.2
Zgodovina idej je zanimiv poskus oblikovati trajen spomin na temeljne do-
sežke človekovega uma. Obsega:
1) zgodovino idej o zunanjem redu narave, ki jih proučujejo naravo-
slovne znanosti, obsega ideje v splošnem, domišljijski literaturi,
mitih o naravi ter v metafizični spekulaciji;
2) zgodovino idej o človeški naravi, antropologiji, psihologiji, religi-
ji, filozofiji, tudi literaturi v splošnem;
3) zgodovino idej v literaturi in umetnosti, teoriji estetike in kritiki;
4) zgodovino idej o odnosu do zgodovine, historiografiji, zgodo-
vinski kritiki;
5) zgodovinski razvoj idej ekonomije, prava, politike in institucij,
ideologij ter gibanj;
6) zgodovino verskih in filozofskih idej;
7) zgodovino formalnih matematičnih, logičnih, lingvističnih in
metodoloških idej.3
Vsekakor so ideje z različnih področij pogosto prepletene. Poskus zgo-
dovine idej je zanimiv poskus sistematične ureditve dosežkov civilizacije.
Ozrimo se na nekaj obravnavanih idej iz Novega slovarja zgodovine
idej4, povezanih z glasbo:
2 Glej Walter Tega, »All Knowledge in a Circle, From the Republic of Letters to Cos-
mopolitanism«, v The migration of Ideas, ur. Roberto Scazzieri, Raffaella Simili (Sa-
gamore Beach: Science History Publications, a division of Watson Publishing Inter-
national LLC, 2008).
3 Philip P. Wiener, ur., Dicitionary of the history of ideas (New York: Charles Scribner's
Sons, 1974).
4 Maryanne Cline Horowitz, ur., New dictionary of the history of ideas (Detroit:
Charles Scribner’s Sons, 2005).
308
njem, variiranjem pa lahko pripelje do novih produktov. Spremembe izvir-
nih idej so lahko šibke ali opaznejše, včasih je izvirno idejo nemogoče ute-
meljiti, če nas o tem ne pouči avtor sam. Pri močnih idejah lahko govorimo
o njihovi vplivnosti, globini, globalnosti in celo univerzalnosti. Nekatere
ideje so temelj številnim umetniškim izdelkom, znanosti in tehnološkim
proizvodom. Govorimo o ponavljanju vzorcev ali kar paradigem.
Nekateri znanstveniki želijo glavne ideje človeštva zbrati. Zanimiva je
ideja o oblikovanju zgodovine idej (history of ideas), pri njihovem širjenju
so pomembne tudi enciklopedije, ki so začele nastajati v 17 in 18. stoletju.2
Zgodovina idej je zanimiv poskus oblikovati trajen spomin na temeljne do-
sežke človekovega uma. Obsega:
1) zgodovino idej o zunanjem redu narave, ki jih proučujejo naravo-
slovne znanosti, obsega ideje v splošnem, domišljijski literaturi,
mitih o naravi ter v metafizični spekulaciji;
2) zgodovino idej o človeški naravi, antropologiji, psihologiji, religi-
ji, filozofiji, tudi literaturi v splošnem;
3) zgodovino idej v literaturi in umetnosti, teoriji estetike in kritiki;
4) zgodovino idej o odnosu do zgodovine, historiografiji, zgodo-
vinski kritiki;
5) zgodovinski razvoj idej ekonomije, prava, politike in institucij,
ideologij ter gibanj;
6) zgodovino verskih in filozofskih idej;
7) zgodovino formalnih matematičnih, logičnih, lingvističnih in
metodoloških idej.3
Vsekakor so ideje z različnih področij pogosto prepletene. Poskus zgo-
dovine idej je zanimiv poskus sistematične ureditve dosežkov civilizacije.
Ozrimo se na nekaj obravnavanih idej iz Novega slovarja zgodovine
idej4, povezanih z glasbo:
2 Glej Walter Tega, »All Knowledge in a Circle, From the Republic of Letters to Cos-
mopolitanism«, v The migration of Ideas, ur. Roberto Scazzieri, Raffaella Simili (Sa-
gamore Beach: Science History Publications, a division of Watson Publishing Inter-
national LLC, 2008).
3 Philip P. Wiener, ur., Dicitionary of the history of ideas (New York: Charles Scribner's
Sons, 1974).
4 Maryanne Cline Horowitz, ur., New dictionary of the history of ideas (Detroit:
Charles Scribner’s Sons, 2005).
308
