Page 313 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 313
področje migracije glasbenih idej
In morda nazadnje še ideja o novem v glasbi, ki navdušuje sleherno gene-
racijo glasbenikov. Tudi ta ideja je splošna, človek si že od nekdaj nenehno
želi nekaj novega, spremembe, ki bi življenju dale drugačne razsežnosti in
nove življenjske motive ter s tem smisel obstoja. Gre za globoko ontološko
in eksistencialno temo. Ta ideja odpira številne probleme, npr., kaj se zgo-
di z novim, ko postane staro? Nove stvari so bolj ali manj povezane s stari-
mi. Je v stvarstvu, ki vsebuje določeno zgrajenost, danost, možno izdelati
nekaj povsem novega? Ta splošna problematika odmeva tudi v glasbi. Že v
naravi opazimo, da niso vse novosti trajne, niti ne uspešne, še manj dobre.
Zanimiv in uporaben je tudi nov pojem, ki ga je uvedel Richard
Dawkins – mem (meme). Z njim opredeljuje enoto prenosa kulturnih idej,
simbolov, praks med ljudmi s pomočjo različnih medijev. Lahko bi obliko-
vali tudi izraz glasbeni mem kot enoto za prenos glasbenih idej.
Nastajanje idej je najtesneje povezano z naravo, našim telesom, delova-
njem možganov in uma. Kratko rečeno, ideje živijo podobno, kot mi, prav
tako glasbene: nenehno nastajajo, rastejo, umirajo, mutirajo, variirajo. Po-
vezujemo jih, razvijamo, poenostavljamo ipd. Prav tako nastajajo v skup-
nosti in odražajo njene lastnosti. Spomnimo se stanovskih pesmi, zgodo-
vine jazza ipd. Ideje lahko prenašamo na dva načina, neka ideja vpliva na
nastanek nove ideje ali pa na njeno uresničitev, udejanjitev oz. realizacijo
ter konkretizacijo. Ena ideja lahko vpliva na nastanek več različnih, različ-
no močnih idej pa tudi na nastanek nove. Pri čemer je razmislek o konste-
laciji idej zanimiv in zahteven. Predstavljam si ga lahko kot vektorsko polje,
v katerem je nova ideja ali realizacija nekakšna rezultanta skupnega delo-
vanja.
Današnja posebnost pa je omrežje, katerega del je tudi umetna inteli-
genca, ki nove ideje lahko ustvarja sama. Obstaja že uspešna algoritemska
kompozicija, eden uspešnih avtorjev na tem področju je ameriški skladatelj
in teoretik Dave Cope.
Podobne ideje lahko v svetu nastanejo tudi hkrati, naključno, na raz-
ličnih krajih, pri več avtorjih. Govorimo o duhu časa (Zeitgeist). Ideje so
lahko splošne, last vseh nas in s tem javno dobro, npr. nekatere intervalne,
lestvične kombinacije, ritmični vzorci, orkestracijski postopki ipd.
Še nekaj misli o migraciji glasbenih idej. Sam pojem migracije je naj-
brž latinski (migratio), z možnim grškim izvorom (αμείβω) in sledenjem
v proto-indo-evropski izraz migro (potujoč), iz korena mei (iti, potovati).
Prva oblika migracije so nedvomno potovanja, premiki, selitve glasbenikov
in njihovo neposredno delovanje. Prav tako je pomembno medsebojno sre-
311
In morda nazadnje še ideja o novem v glasbi, ki navdušuje sleherno gene-
racijo glasbenikov. Tudi ta ideja je splošna, človek si že od nekdaj nenehno
želi nekaj novega, spremembe, ki bi življenju dale drugačne razsežnosti in
nove življenjske motive ter s tem smisel obstoja. Gre za globoko ontološko
in eksistencialno temo. Ta ideja odpira številne probleme, npr., kaj se zgo-
di z novim, ko postane staro? Nove stvari so bolj ali manj povezane s stari-
mi. Je v stvarstvu, ki vsebuje določeno zgrajenost, danost, možno izdelati
nekaj povsem novega? Ta splošna problematika odmeva tudi v glasbi. Že v
naravi opazimo, da niso vse novosti trajne, niti ne uspešne, še manj dobre.
Zanimiv in uporaben je tudi nov pojem, ki ga je uvedel Richard
Dawkins – mem (meme). Z njim opredeljuje enoto prenosa kulturnih idej,
simbolov, praks med ljudmi s pomočjo različnih medijev. Lahko bi obliko-
vali tudi izraz glasbeni mem kot enoto za prenos glasbenih idej.
Nastajanje idej je najtesneje povezano z naravo, našim telesom, delova-
njem možganov in uma. Kratko rečeno, ideje živijo podobno, kot mi, prav
tako glasbene: nenehno nastajajo, rastejo, umirajo, mutirajo, variirajo. Po-
vezujemo jih, razvijamo, poenostavljamo ipd. Prav tako nastajajo v skup-
nosti in odražajo njene lastnosti. Spomnimo se stanovskih pesmi, zgodo-
vine jazza ipd. Ideje lahko prenašamo na dva načina, neka ideja vpliva na
nastanek nove ideje ali pa na njeno uresničitev, udejanjitev oz. realizacijo
ter konkretizacijo. Ena ideja lahko vpliva na nastanek več različnih, različ-
no močnih idej pa tudi na nastanek nove. Pri čemer je razmislek o konste-
laciji idej zanimiv in zahteven. Predstavljam si ga lahko kot vektorsko polje,
v katerem je nova ideja ali realizacija nekakšna rezultanta skupnega delo-
vanja.
Današnja posebnost pa je omrežje, katerega del je tudi umetna inteli-
genca, ki nove ideje lahko ustvarja sama. Obstaja že uspešna algoritemska
kompozicija, eden uspešnih avtorjev na tem področju je ameriški skladatelj
in teoretik Dave Cope.
Podobne ideje lahko v svetu nastanejo tudi hkrati, naključno, na raz-
ličnih krajih, pri več avtorjih. Govorimo o duhu časa (Zeitgeist). Ideje so
lahko splošne, last vseh nas in s tem javno dobro, npr. nekatere intervalne,
lestvične kombinacije, ritmični vzorci, orkestracijski postopki ipd.
Še nekaj misli o migraciji glasbenih idej. Sam pojem migracije je naj-
brž latinski (migratio), z možnim grškim izvorom (αμείβω) in sledenjem
v proto-indo-evropski izraz migro (potujoč), iz korena mei (iti, potovati).
Prva oblika migracije so nedvomno potovanja, premiki, selitve glasbenikov
in njihovo neposredno delovanje. Prav tako je pomembno medsebojno sre-
311
