Page 314 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 314
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti
Slika 3: Krajevna in prostorska migracija idej; pri nas so potekali intenzivni tokovi s sosednji-
mi državami, v zadnjem času pa na področju glasbe predvsem z Dunajem, Prago, Moskvo,
Poljsko, Anglijo, drugimi zahodnimi in vzhodnimi državami ter ZDA.
čevanje s kolegi. Tu bi lahko našli zelo veliko odnosov. Naši glasbeniki so
zaradi različnih razlogov v preteklosti pogosto potovali na Dunaj, v Prago,
tudi drugam po svetu. O tem pričajo npr. usode Emila Adamiča (Taškent,
Dunaj, Donaueschingen, Sofija itn.), Frana Gerbiča (Praga, Zagreb, Ulm,
Lvov itn.) ter številnih drugih. Če so se vrnili, so s seboj prinesli tudi števil-
ne ideje, ki so jih tam dobili. Umetnike iz sveta pa so srečevali tudi doma.
Zanimive so predvsem migracije glasbenikov, ki iz popolnoma drugih oko-
lij prinesejo s seboj svojo kulturo in vplivajo na okolje, v katerega so se pre-
selili, npr. naseljevanje ameriških jazzovskih glasbenikov v Parizu po drugi
svetovni vojni, ali pakistanskih, indijskih v Londonu, nacističnih v ZDA, še
prej židovskih iz Nemčije in Avstrije (Ernst Toch) ipd. Številni primeri to-
vrstnih migracij so dobro obdelani v svetovnih strokovnih delih.5 Migraci-
je bi lahko razdelili na:
5 Glej npr.: Hardeep Singh Sahota, Bhangra: Mystics, music and migration (Hudders-
field: University of Huddersfield Press, 2014); Rashida K. Braggs, Jazz Diasporas
Race, Music, and Migration in Post-World War II Paris (Oakland: University of Cal-
ifornia Press, 2016); Simone Krüger, Ruxandra Trandafoiu, ur.., The Globalization of
Musics in Transit: Music Migration and Tourism (New York: Routledge, 2013); Joao
Sardinha, Ricardo Campos, ur., Transglobal Sounds: Music, Youth and Migration
(London: Bloomsbury Publishing, 2016); Reinhold Brinkmann, Driven into Para-
312
Slika 3: Krajevna in prostorska migracija idej; pri nas so potekali intenzivni tokovi s sosednji-
mi državami, v zadnjem času pa na področju glasbe predvsem z Dunajem, Prago, Moskvo,
Poljsko, Anglijo, drugimi zahodnimi in vzhodnimi državami ter ZDA.
čevanje s kolegi. Tu bi lahko našli zelo veliko odnosov. Naši glasbeniki so
zaradi različnih razlogov v preteklosti pogosto potovali na Dunaj, v Prago,
tudi drugam po svetu. O tem pričajo npr. usode Emila Adamiča (Taškent,
Dunaj, Donaueschingen, Sofija itn.), Frana Gerbiča (Praga, Zagreb, Ulm,
Lvov itn.) ter številnih drugih. Če so se vrnili, so s seboj prinesli tudi števil-
ne ideje, ki so jih tam dobili. Umetnike iz sveta pa so srečevali tudi doma.
Zanimive so predvsem migracije glasbenikov, ki iz popolnoma drugih oko-
lij prinesejo s seboj svojo kulturo in vplivajo na okolje, v katerega so se pre-
selili, npr. naseljevanje ameriških jazzovskih glasbenikov v Parizu po drugi
svetovni vojni, ali pakistanskih, indijskih v Londonu, nacističnih v ZDA, še
prej židovskih iz Nemčije in Avstrije (Ernst Toch) ipd. Številni primeri to-
vrstnih migracij so dobro obdelani v svetovnih strokovnih delih.5 Migraci-
je bi lahko razdelili na:
5 Glej npr.: Hardeep Singh Sahota, Bhangra: Mystics, music and migration (Hudders-
field: University of Huddersfield Press, 2014); Rashida K. Braggs, Jazz Diasporas
Race, Music, and Migration in Post-World War II Paris (Oakland: University of Cal-
ifornia Press, 2016); Simone Krüger, Ruxandra Trandafoiu, ur.., The Globalization of
Musics in Transit: Music Migration and Tourism (New York: Routledge, 2013); Joao
Sardinha, Ricardo Campos, ur., Transglobal Sounds: Music, Youth and Migration
(London: Bloomsbury Publishing, 2016); Reinhold Brinkmann, Driven into Para-
312
