Page 355 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 355
migr acija v ljubljanski oper i v obdobju r avnatelja fr ider ik a ruk avine (1918–1925)
drugim je plesala v Plesni legendici Rista Savina leta 1922), Ljudmila Řiko-
vska66 in Marija (Maša) Svobodová.67 V sezoni 1920/21 so bile vse baletne
solistke ljubljanskega opernega gledališča ruskega ali češkega rodu.68 Po-
leti leta 1923 se je za vodjo baletnega ansambla ponudila balerina Marta
Aubrecht iz Prage. Navaja dobre reference in izkušnje kot primabalerina
narodnega gledališča v Bratislavi.69 Kot ugotavlja Henrik Neubauer, nes-
tor slovenskega baleta in koreograf, je slovenski profesionalni balet v prvem
desetletju (1918–1928) sprva slonel na čeških plesalkah,70 ob tem pa je ned-
vomno zaznan tudi vpliv ruskih baletnih šol. Oboji so vplivali na razvoj ba-
letnega izobraževanja na Slovenskem in v nekaj letih je bila v ljubljanskem
ansamblu že tretjina Slovenk.
Večina predstav ljubljanske Opere je bila v času ravnateljevanja Fride-
rika Rukavine po zasedbi narodnostno raznolika, prva leta so bile vodil-
ne vloge oddane gostom, predstave s povsem slovensko zasedbo pa so bile
v tem času izjemno redke ter pretežno komičnega značaja, kot sta operi Se-
viljski brivec in Don Pasquale.71 Glavna pomanjkljivost večine predstav je
bilo petje v več jezikih, ki je postalo ustaljena praksa, gotovo ne brez vpliva
na kvaliteto predstav. Repertoar opernih predstav od leta 1919 do 1925, ki ga
je podpisoval Rukavina, kaže, da so bili vodilni pevski solisti češkega, hr-
vaškega, poljskega in ruskega porekla, ob njih pa posamezniki iz Srbije in
Bolgarije ter Slovenci. Ansambel ljubljanske Opere sta v Rukavinovem času
zaznamovali intenzivna migracija in fluktuacija glavnih protagonistov.
Oboje je nedvomno vplivalo na repertoarno sliko in raven poustvarjanja.
Če so posamezni pevci doprinesli h kvalitetnemu poustvarjanju, so pogos-
te menjave v ansamblu povzročale številne težave, neuigranost in nihanja v
umetniški kvaliteti predstav. Kljub uspešnemu delu in odobravanju občin-
66 Arhiv SLOGI, personalna mapa Ljudmila Rikovska. V njej je zgolj dopis, datiran z
majem 1923, s katerim uprava gledališča Ljudmili Rikovski dovoljuje potovati v Pra-
go, da uredi osebne reči.
67 Arhiv SLOGI, personalna mapa Marija Svobodová. Iz dokumentacije je razbrati roj-
stno leto 1901, da je končala baletno šolo v Pragi, v Ljubljano je prišla 15. 8. 1919 in
bila v sezoni 1922/23 še angažirana, in sicer kot soloplesalka. Z 31. 7. ji je uprava gle-
dališča odpovedala pogodbo z obrazložitvijo, da je to storila iz previdnosti, ker bo
z novo sezono 1923/24 angažirala novega plesnega mojstra, ki si jemlje pravico sam
izbrati ustrezen kader.
68 Prim. Gledališki list, sezona 1920/21.
69 Arhiv SLOGI, personalna mapa Marta Aubrecht.
70 V eni prvih predstav, spomladi leta 1919 (opera Jevgenij Onjegin), se v kot plesalci
omenjajo, V. Vlček, H. Klimentova in S. Bežekova, pri Manon v isti sezoni ni bilo
plesnih točk.
71 Prim. Gledališki listi, l. 1919 do 1925.
353
drugim je plesala v Plesni legendici Rista Savina leta 1922), Ljudmila Řiko-
vska66 in Marija (Maša) Svobodová.67 V sezoni 1920/21 so bile vse baletne
solistke ljubljanskega opernega gledališča ruskega ali češkega rodu.68 Po-
leti leta 1923 se je za vodjo baletnega ansambla ponudila balerina Marta
Aubrecht iz Prage. Navaja dobre reference in izkušnje kot primabalerina
narodnega gledališča v Bratislavi.69 Kot ugotavlja Henrik Neubauer, nes-
tor slovenskega baleta in koreograf, je slovenski profesionalni balet v prvem
desetletju (1918–1928) sprva slonel na čeških plesalkah,70 ob tem pa je ned-
vomno zaznan tudi vpliv ruskih baletnih šol. Oboji so vplivali na razvoj ba-
letnega izobraževanja na Slovenskem in v nekaj letih je bila v ljubljanskem
ansamblu že tretjina Slovenk.
Večina predstav ljubljanske Opere je bila v času ravnateljevanja Fride-
rika Rukavine po zasedbi narodnostno raznolika, prva leta so bile vodil-
ne vloge oddane gostom, predstave s povsem slovensko zasedbo pa so bile
v tem času izjemno redke ter pretežno komičnega značaja, kot sta operi Se-
viljski brivec in Don Pasquale.71 Glavna pomanjkljivost večine predstav je
bilo petje v več jezikih, ki je postalo ustaljena praksa, gotovo ne brez vpliva
na kvaliteto predstav. Repertoar opernih predstav od leta 1919 do 1925, ki ga
je podpisoval Rukavina, kaže, da so bili vodilni pevski solisti češkega, hr-
vaškega, poljskega in ruskega porekla, ob njih pa posamezniki iz Srbije in
Bolgarije ter Slovenci. Ansambel ljubljanske Opere sta v Rukavinovem času
zaznamovali intenzivna migracija in fluktuacija glavnih protagonistov.
Oboje je nedvomno vplivalo na repertoarno sliko in raven poustvarjanja.
Če so posamezni pevci doprinesli h kvalitetnemu poustvarjanju, so pogos-
te menjave v ansamblu povzročale številne težave, neuigranost in nihanja v
umetniški kvaliteti predstav. Kljub uspešnemu delu in odobravanju občin-
66 Arhiv SLOGI, personalna mapa Ljudmila Rikovska. V njej je zgolj dopis, datiran z
majem 1923, s katerim uprava gledališča Ljudmili Rikovski dovoljuje potovati v Pra-
go, da uredi osebne reči.
67 Arhiv SLOGI, personalna mapa Marija Svobodová. Iz dokumentacije je razbrati roj-
stno leto 1901, da je končala baletno šolo v Pragi, v Ljubljano je prišla 15. 8. 1919 in
bila v sezoni 1922/23 še angažirana, in sicer kot soloplesalka. Z 31. 7. ji je uprava gle-
dališča odpovedala pogodbo z obrazložitvijo, da je to storila iz previdnosti, ker bo
z novo sezono 1923/24 angažirala novega plesnega mojstra, ki si jemlje pravico sam
izbrati ustrezen kader.
68 Prim. Gledališki list, sezona 1920/21.
69 Arhiv SLOGI, personalna mapa Marta Aubrecht.
70 V eni prvih predstav, spomladi leta 1919 (opera Jevgenij Onjegin), se v kot plesalci
omenjajo, V. Vlček, H. Klimentova in S. Bežekova, pri Manon v isti sezoni ni bilo
plesnih točk.
71 Prim. Gledališki listi, l. 1919 do 1925.
353
