Page 352 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 352
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti
cital na ljubljanskem radiu.38 Primer Marije Assejeve pokaže, da so se posa-
mezni ruski emigranti v Ljubljani ustalili, nadaljevali z glasbenim šolanjem
in ostali člani opernega ansambla daljši čas. Mezzosopranistka Vera Smo-
lenska (r. 14. 3. 1896 v Viazmi39) se prvič omenja na začetku sezone 1921/22,
in sicer v vlogi Dojilje v operi Boris Godunov, v nadaljevanju svoje ljubljan-
ske ere pa je sodelovala še v operah Rigoletto (Giovanna), Prodana Nevesta
(Neža), Trubadur (Ineza) in ne nazadnje v Madame Butterfly (Kate Pinker-
ton), v katerih je imela vidnejše mezzosopranske vloge.40 Podobno je bilo
tudi v naslednji sezoni, ko je pela Katinko v Prodani nevesti, Jero v Hum
perdinckovi Janko in Metka, Prednico v operi Sestra Angelika G. Forzana
in njegovi operi Gianni Schicchi, mater v Dvořákovi Vrag in Katra in dru-
gih.41 Njen vrhunec je bila vloga Larine v operi Jevgenij Onjegin (premiera
3. 5. 1923).42 Smolenska je bila z vidnejšimi vlogami angažirana tudi v sezo-
ni 1923/24, med drugim je bila Kneginja v Savinovi operi Gosposvetski sen,43
podobno v je bilo v sezoni 1924/25,44 po tem pa je viri ne omenjajo več. Mar-
cel Sowilski, operni pevec poljskega rodu, je bil angažiran s sezono 1921/22,
ko je nastopil v vodilni tenorski vlogi opere Boris Godunov.45 Kot pevec je
študiral na Dunaju, imel dobre reference in izkušnje na večjih odrih.46 V
Ljubljani je nastopal dve sezoni in deloval tudi kot koncertni pevec.47
V sezoni 1922/23 se omenja režiser Vasilij Sevastijanov (Leoš Janáček,
Pastorka Jenufa v prevodu Frana Govekarja, Lakmé, Leo Delibes),48 ki je
bil pred prihodom v Ljubljano dramski tenorist peterburškega Mariinskega
gledališča. Nekaj časa je v Ljubljani pela tudi njegova žena, odlična dramska
sopranistka.49 Sevastijanov je bil v Ljubljani vsaj do konca sezone 1923/24,
38 Prim. glasilo Radio, l. 4/41 (1932): 335.
39 Arhiv SLOGI, personalna mapa Vera Smolenska, Potrdilo uprave gledališča o dopu-
stu z dne 18. 3. 1923.
40 Prim. Gledališke liste za sezono 1921/22.
41 Gledališki list, 1 (1922/23): 8.
42 Gledališki list, 29 (1922/23): 9.
43 Gledališki listi za leto 1923/24. Za vlogo v Savinovi operi glej Gledališki list 9 (1923/24): 8.
44 Gledališki listi za leto 1924/25.
45 Gledališki list, 1 (1921/22): 6. O njegovih referencah glej arhiv SLOGI, personalna
mapa Marcel Sowilski.
46 Arhiv SLOGI, personalna mapa Marcel Sowilski.
47 O njegovem delovanju na koncertnih odrih v Ljubljani pričata med drugim zapisa v
Slovencu, 25.11. 1921, 3 in Jutru, 25. 2. 1923, 2.
48 GL 2 (1922/23): 17.
49 O paru Sevastjanov piše Peter Gresserov-Golovin v spominih, glej v: Moja ljuba Slo-
venija, Spomini na moje delo v slovenskih operah od 1924 do 1951 (Ljubljana: DZS,
1985), 28.
350
cital na ljubljanskem radiu.38 Primer Marije Assejeve pokaže, da so se posa-
mezni ruski emigranti v Ljubljani ustalili, nadaljevali z glasbenim šolanjem
in ostali člani opernega ansambla daljši čas. Mezzosopranistka Vera Smo-
lenska (r. 14. 3. 1896 v Viazmi39) se prvič omenja na začetku sezone 1921/22,
in sicer v vlogi Dojilje v operi Boris Godunov, v nadaljevanju svoje ljubljan-
ske ere pa je sodelovala še v operah Rigoletto (Giovanna), Prodana Nevesta
(Neža), Trubadur (Ineza) in ne nazadnje v Madame Butterfly (Kate Pinker-
ton), v katerih je imela vidnejše mezzosopranske vloge.40 Podobno je bilo
tudi v naslednji sezoni, ko je pela Katinko v Prodani nevesti, Jero v Hum
perdinckovi Janko in Metka, Prednico v operi Sestra Angelika G. Forzana
in njegovi operi Gianni Schicchi, mater v Dvořákovi Vrag in Katra in dru-
gih.41 Njen vrhunec je bila vloga Larine v operi Jevgenij Onjegin (premiera
3. 5. 1923).42 Smolenska je bila z vidnejšimi vlogami angažirana tudi v sezo-
ni 1923/24, med drugim je bila Kneginja v Savinovi operi Gosposvetski sen,43
podobno v je bilo v sezoni 1924/25,44 po tem pa je viri ne omenjajo več. Mar-
cel Sowilski, operni pevec poljskega rodu, je bil angažiran s sezono 1921/22,
ko je nastopil v vodilni tenorski vlogi opere Boris Godunov.45 Kot pevec je
študiral na Dunaju, imel dobre reference in izkušnje na večjih odrih.46 V
Ljubljani je nastopal dve sezoni in deloval tudi kot koncertni pevec.47
V sezoni 1922/23 se omenja režiser Vasilij Sevastijanov (Leoš Janáček,
Pastorka Jenufa v prevodu Frana Govekarja, Lakmé, Leo Delibes),48 ki je
bil pred prihodom v Ljubljano dramski tenorist peterburškega Mariinskega
gledališča. Nekaj časa je v Ljubljani pela tudi njegova žena, odlična dramska
sopranistka.49 Sevastijanov je bil v Ljubljani vsaj do konca sezone 1923/24,
38 Prim. glasilo Radio, l. 4/41 (1932): 335.
39 Arhiv SLOGI, personalna mapa Vera Smolenska, Potrdilo uprave gledališča o dopu-
stu z dne 18. 3. 1923.
40 Prim. Gledališke liste za sezono 1921/22.
41 Gledališki list, 1 (1922/23): 8.
42 Gledališki list, 29 (1922/23): 9.
43 Gledališki listi za leto 1923/24. Za vlogo v Savinovi operi glej Gledališki list 9 (1923/24): 8.
44 Gledališki listi za leto 1924/25.
45 Gledališki list, 1 (1921/22): 6. O njegovih referencah glej arhiv SLOGI, personalna
mapa Marcel Sowilski.
46 Arhiv SLOGI, personalna mapa Marcel Sowilski.
47 O njegovem delovanju na koncertnih odrih v Ljubljani pričata med drugim zapisa v
Slovencu, 25.11. 1921, 3 in Jutru, 25. 2. 1923, 2.
48 GL 2 (1922/23): 17.
49 O paru Sevastjanov piše Peter Gresserov-Golovin v spominih, glej v: Moja ljuba Slo-
venija, Spomini na moje delo v slovenskih operah od 1924 do 1951 (Ljubljana: DZS,
1985), 28.
350
