Page 354 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 354
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti
Boris Popov je eden redkih članov ruske emigracije, ki so se v Ljubljani us-
talili in ostali člani Opere več desetletij.59
Za ljubljanski baletni korpus povojnega časa je značilno, da je bil prva
leta pretežno češki in ruski. Predvidevamo, da so češki plesalci večinoma
prihajali na povabila, medtem ko so bili ruski umetniki pripadniki emi-
gracije, ki se je zatekla v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Večina je
našla delo v Beogradu in Zagrebu, nekateri pa so za krajši ali daljši čas go-
stovali tudi v ljubljanski Operi.60 Med njimi je bilo nekaj eminentnih ple-
salk, kot sta bili ruski balerini Jelena (tudi Helena) Poljakova (1884–1972)61
in Alice Nikitina (1904 (1909?)–1978). Poljakova je bila nekoč prvakinja pe-
trograjskega baleta, po kratki ljubljanski epizodi, kjer je v sezonah 1920/21
in 1921/22 delovala kot plesalka in koreografinja, pa je postala prepoznav-
na kot odlična pedagoginja v Beogradu, pri kateri sta se kalila tudi Pia in
Pino Mlakar.62 V Ljubljani je bila kmalu po prihodu angažirana kot peda-
goginja na Konservatoriju Glasbene matice, ob tem pa je odprla še zasebno
šolo »za balet in moderno plesno umetnost«, v kateri je otroke od osmega
do petnajstega leta in odrasle poučevala v »klasičnih, karakternih in mo-
dernih plesih« ter mimiko in lepo vedenje«.63 To je bila prva plesna šola v
Ljubljani, kjer so poleg klasičnega baleta poučevali tudi sodobni ples. Ali-
ce Nikitina, učenka Jelene Poljakove, ki je leta 1920 kot izredno mlada de-
butirala v Ljubljani, je že naslednje leto odšla v Berlin in naprej po evrop-
skih odrih. Bila je soplesalka legendarnega Djagileva, članica skupine Ane
Pavlove ter ljubljenka londonske in pariške publike.64 Na ljubljanski baletni
sceni se med tujimi plesalci Rukavinovega obdobja omenjajo še Staša Be-
žekova (tudi Bežkova),65 »ga. Chladkova« (omenja se s sezono 1920/21, med
59 Nastopal je še med drugo svetovno vojno, ko se omenja v Wagnerjevem Tanhäuserju.
Glej: »Spomini velike umetnice, Vilma Bukovec«, www.galerijatrebnje.si/images/.../
Spominivelikeumetnice_VilmaBukovec.pdf, obiskano 2. 9. 2016.
60 Prim. Neubauer, Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji I, 55–81; Gledališki list, sezona
1919/20, 1920/21, 1921/22, 1922/23 in 1923/24.
61 Helena Poljak se omenja kot koreografinja v predstavah: R. Savin, Plesna legendica,
premiera 11. 2. 1922; operi Léa Delibesa Lakmé, premiera 6. 5. 1922.
62 Neubauer, Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji I, 59–62; prim tudi: Narodno
pozorište u Beogradu: www.scen.uns.ac.rs/wp-content/uploads/2013/.../2-Istorijat-
NP-Bg.pdf., obiskano 23. 3. 2016.
63 Gledališki list, sezona 1920/21, 23.
64 Prim. Alice Nikitina, oxfordindex.oup.com/view/10.1093/oi/authority, obiskano
22. 3. 2016; prim. tudi Narodno pozorište u Beogradu, www.srpsko-nasledje.rs/sr-
l/1998/11/article-15.html, obiskano 24. 3. 2016.
65 Prim. Gledališki list, Narodno gledališče v Ljubljani, Baletni večer baletne šole
Narodnega gledališča, 20. 5. 1919.
352
Boris Popov je eden redkih članov ruske emigracije, ki so se v Ljubljani us-
talili in ostali člani Opere več desetletij.59
Za ljubljanski baletni korpus povojnega časa je značilno, da je bil prva
leta pretežno češki in ruski. Predvidevamo, da so češki plesalci večinoma
prihajali na povabila, medtem ko so bili ruski umetniki pripadniki emi-
gracije, ki se je zatekla v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Večina je
našla delo v Beogradu in Zagrebu, nekateri pa so za krajši ali daljši čas go-
stovali tudi v ljubljanski Operi.60 Med njimi je bilo nekaj eminentnih ple-
salk, kot sta bili ruski balerini Jelena (tudi Helena) Poljakova (1884–1972)61
in Alice Nikitina (1904 (1909?)–1978). Poljakova je bila nekoč prvakinja pe-
trograjskega baleta, po kratki ljubljanski epizodi, kjer je v sezonah 1920/21
in 1921/22 delovala kot plesalka in koreografinja, pa je postala prepoznav-
na kot odlična pedagoginja v Beogradu, pri kateri sta se kalila tudi Pia in
Pino Mlakar.62 V Ljubljani je bila kmalu po prihodu angažirana kot peda-
goginja na Konservatoriju Glasbene matice, ob tem pa je odprla še zasebno
šolo »za balet in moderno plesno umetnost«, v kateri je otroke od osmega
do petnajstega leta in odrasle poučevala v »klasičnih, karakternih in mo-
dernih plesih« ter mimiko in lepo vedenje«.63 To je bila prva plesna šola v
Ljubljani, kjer so poleg klasičnega baleta poučevali tudi sodobni ples. Ali-
ce Nikitina, učenka Jelene Poljakove, ki je leta 1920 kot izredno mlada de-
butirala v Ljubljani, je že naslednje leto odšla v Berlin in naprej po evrop-
skih odrih. Bila je soplesalka legendarnega Djagileva, članica skupine Ane
Pavlove ter ljubljenka londonske in pariške publike.64 Na ljubljanski baletni
sceni se med tujimi plesalci Rukavinovega obdobja omenjajo še Staša Be-
žekova (tudi Bežkova),65 »ga. Chladkova« (omenja se s sezono 1920/21, med
59 Nastopal je še med drugo svetovno vojno, ko se omenja v Wagnerjevem Tanhäuserju.
Glej: »Spomini velike umetnice, Vilma Bukovec«, www.galerijatrebnje.si/images/.../
Spominivelikeumetnice_VilmaBukovec.pdf, obiskano 2. 9. 2016.
60 Prim. Neubauer, Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji I, 55–81; Gledališki list, sezona
1919/20, 1920/21, 1921/22, 1922/23 in 1923/24.
61 Helena Poljak se omenja kot koreografinja v predstavah: R. Savin, Plesna legendica,
premiera 11. 2. 1922; operi Léa Delibesa Lakmé, premiera 6. 5. 1922.
62 Neubauer, Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji I, 59–62; prim tudi: Narodno
pozorište u Beogradu: www.scen.uns.ac.rs/wp-content/uploads/2013/.../2-Istorijat-
NP-Bg.pdf., obiskano 23. 3. 2016.
63 Gledališki list, sezona 1920/21, 23.
64 Prim. Alice Nikitina, oxfordindex.oup.com/view/10.1093/oi/authority, obiskano
22. 3. 2016; prim. tudi Narodno pozorište u Beogradu, www.srpsko-nasledje.rs/sr-
l/1998/11/article-15.html, obiskano 24. 3. 2016.
65 Prim. Gledališki list, Narodno gledališče v Ljubljani, Baletni večer baletne šole
Narodnega gledališča, 20. 5. 1919.
352
