Page 353 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 353
migr acija v ljubljanski oper i v obdobju r avnatelja fr ider ik a ruk avine (1918–1925)
ko je praznoval 25-letnico umetniškega delovanja.50 S sezono 1922/23 se je
v ljubljanskem gledališču za nekaj let ustalil tudi bas-baritonist sremskega
porekla Nikola Cvejić (1896–1987), ki je svojo kariero začel prav v Ljublja-
ni (1922–1925), jo nadaljeval v Zagrebu, Brnu in Beogradu, prejemal odlič-
ne kritike in postal izvrsten pevski pedagog. Po njem se imenuje solopev-
sko tekmovanje v Srbiji.51 Z Janačkovo Jenufo se je začel tudi stalni angažma
dirigenta Lovra Matačića, ki je že s prvo predstavo opozoril na svoje talen-
te. Prav ta opera je postala njegov emblem opernega poustvarjanja.52 Na lju-
bljanskem odru je nastopala tudi njegova žena, češka pevka Karla Dubska
(Gledališki list jo imenuje »ga. Matačićeva«).53 Baritonist Aleksander Bala-
ban, doma iz Latvije, se je na ljubljanskem opernem odru prvič predstavil
11. februarja 1923 z vlogo Rigoletta, nato pa je pel še Maria Cavadarossija v
Tosci in Evgenija Onjegina.54 Junija 1923 je kot gostja nastopila njegova žena
Vera Bourago55 kot Čo-čo-san.56 Balaban je ostal v Ljubljani zgolj to sezono,
odšel v Beograd in se vrnil v sezoni 1925/26, ko se je začelo obdobje dirigen-
ta in ravnatelja Mirka Poliča.
Sezona 1923/24 je prinesla malo sprememb v ansamblu. Boris Popov
je v Ljubljani je prvič nastopil v sezoni 1923/24, in sicer kot gost v vlogi Fi-
gara v Seviljskem brivcu.57 S svojo vlogo je prepričal in dobil angažma v na-
daljevanju sezone, saj ga najdemo v ansamblu tudi v nadaljnjih predsta-
vah. Pel je v Carjevi nevesti Rimskega-Korsakova (Grigorij Gregorjevič), v
Pikovi dami in Jevgeniju Onjeginu Čajkovskega (Knez Jelecki oziroma Ev-
genij Onjegin), v Gounodovem Faustu (Valentin), Puccinijevi Tosci (Bari-
on Scarpia) in Verdijevi Traviati (Georg Germont),58 v Ljubljani pa je nasto-
pal tudi v naslednji sezoni, ko je pel vodilne vloge v Trubadurju in Rigolettu.
50 Slovenec, 9. 8. 1924, 3.
51 Nikola Cvejić, www.nikolacvejic.rs, obiskano 25. 9. 2015.
52 M. Košir, P. Kuret, P. Bedjanič, Lovro Matačić v Sloveniji (Maribor: Pro-Andy, 2014)
47–63.
53 Gledališki list, 2 (1922/23): 17, 18.
54 Gledališki listi za leto 7 (1922/23): 11.
55 Arhiv SLOGI, personalna mapa A. Balaban, pismo za dovoljenje za potne listine za
potovanje na Dunaj, kjer naj bi soproga A. Balabana Vera Vikentijevna Balaban na-
ročila kostume za ljubljansko gledališče.
56 Gledališki list, 34 (1922/23): 6.
57 Gledališki list, 5 (1923/24): 7.
58 Gledališki listi sezone 1923/24.
351
ko je praznoval 25-letnico umetniškega delovanja.50 S sezono 1922/23 se je
v ljubljanskem gledališču za nekaj let ustalil tudi bas-baritonist sremskega
porekla Nikola Cvejić (1896–1987), ki je svojo kariero začel prav v Ljublja-
ni (1922–1925), jo nadaljeval v Zagrebu, Brnu in Beogradu, prejemal odlič-
ne kritike in postal izvrsten pevski pedagog. Po njem se imenuje solopev-
sko tekmovanje v Srbiji.51 Z Janačkovo Jenufo se je začel tudi stalni angažma
dirigenta Lovra Matačića, ki je že s prvo predstavo opozoril na svoje talen-
te. Prav ta opera je postala njegov emblem opernega poustvarjanja.52 Na lju-
bljanskem odru je nastopala tudi njegova žena, češka pevka Karla Dubska
(Gledališki list jo imenuje »ga. Matačićeva«).53 Baritonist Aleksander Bala-
ban, doma iz Latvije, se je na ljubljanskem opernem odru prvič predstavil
11. februarja 1923 z vlogo Rigoletta, nato pa je pel še Maria Cavadarossija v
Tosci in Evgenija Onjegina.54 Junija 1923 je kot gostja nastopila njegova žena
Vera Bourago55 kot Čo-čo-san.56 Balaban je ostal v Ljubljani zgolj to sezono,
odšel v Beograd in se vrnil v sezoni 1925/26, ko se je začelo obdobje dirigen-
ta in ravnatelja Mirka Poliča.
Sezona 1923/24 je prinesla malo sprememb v ansamblu. Boris Popov
je v Ljubljani je prvič nastopil v sezoni 1923/24, in sicer kot gost v vlogi Fi-
gara v Seviljskem brivcu.57 S svojo vlogo je prepričal in dobil angažma v na-
daljevanju sezone, saj ga najdemo v ansamblu tudi v nadaljnjih predsta-
vah. Pel je v Carjevi nevesti Rimskega-Korsakova (Grigorij Gregorjevič), v
Pikovi dami in Jevgeniju Onjeginu Čajkovskega (Knez Jelecki oziroma Ev-
genij Onjegin), v Gounodovem Faustu (Valentin), Puccinijevi Tosci (Bari-
on Scarpia) in Verdijevi Traviati (Georg Germont),58 v Ljubljani pa je nasto-
pal tudi v naslednji sezoni, ko je pel vodilne vloge v Trubadurju in Rigolettu.
50 Slovenec, 9. 8. 1924, 3.
51 Nikola Cvejić, www.nikolacvejic.rs, obiskano 25. 9. 2015.
52 M. Košir, P. Kuret, P. Bedjanič, Lovro Matačić v Sloveniji (Maribor: Pro-Andy, 2014)
47–63.
53 Gledališki list, 2 (1922/23): 17, 18.
54 Gledališki listi za leto 7 (1922/23): 11.
55 Arhiv SLOGI, personalna mapa A. Balaban, pismo za dovoljenje za potne listine za
potovanje na Dunaj, kjer naj bi soproga A. Balabana Vera Vikentijevna Balaban na-
ročila kostume za ljubljansko gledališče.
56 Gledališki list, 34 (1922/23): 6.
57 Gledališki list, 5 (1923/24): 7.
58 Gledališki listi sezone 1923/24.
351
