Page 357 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 357
migr acija v ljubljanski oper i v obdobju r avnatelja fr ider ik a ruk avine (1918–1925)
Ravnatelj Opere Friderik Rukavina se je na začetku vsake sezone uba-
dal z vrzelmi v ansamblu ter iskal primerne operne in baletne soliste, pa
tudi koreografe, režiserje, scenografe, večinoma Slovane. Čeprav so raz-
mere migracijo podpirale in spodbujale, se je izkazalo, da so bili nekate-
ri prišleki, posebno pevci, večkrat začetniki in nedorasli zahtevam dode-
ljenih vlog, kar je bil eden glavnih očitkov Rukavini in tudi razlog, da je
moral mesto ravnatelja zapustiti.76 Ekonomska migracija, tako značilna za
ljubljansko Opero v obdobju med obema vojnama, je bila nujna posledica
družbenih, družbeno-političnih in kulturnih razmer v tedanji Kraljevini
SHS, ki zaradi svoje centralistične naravnanosti ni zmogla ali hotela spod-
bujati izobraževanja gledaliških profilov v manjših sredinah, kot je bila Lju-
bljana. Poleg tega so bile tovrstne odločitve v rokah politike, ki je preferi-
rala Beograd in imela mačehovski odnos do razvoja umetniških institucij
najvišjega kova. Vsakokratno vodstvo ljubljanske Opere se je tako soočalo
z velikim pomanjkanjem kadra, kar je reševalo skladno z danimi možnost-
mi, velikokrat ad hoc in brez pravih kadrovskih načrtov. Po drugi strani pa
so v Ljubljano prihajali odlični posamezni protagonisti, tako pevci kot ba-
letniki in drugi, ki pa so kmalu ugotovili, da v tako majhnem, kadrovsko
podhranjenem in premalo ambicioznem teatru nimajo možnosti za ume-
tniško rast, zato so drug za drugim odhajali v njim prijaznejša okolja. Po-
dobno usodo kot v Rukavinovem obdobju je imela ljubljanska Opera po
letu 1925, ko je vodstvo prevzel Mirko Polič. Kadrovske težave, ki so močno
vplivale na repertoarno sliko ustanove, so se umirile šele proti koncu 20. let
in posebno po letu 1930, ko so dozoreli prvi sadovi sistematičnega pevske-
ga, igralskega in baletnega izobraževanja v okviru ljubljanskega konserva-
torija, k višjemu nivoju poustvarjanja pa so pripomogli tudi tisti protago-
nisti slovenskega rodu, ki so svoje znanje kalili na tujem in se nato za stalno
ali kot gostujoči umetniki angažirali na odru ljubljanske Opere.
Bibliografija
Arhiv Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI).
Brezovšek, Ivan. Slovenski biografski leksikon: www.slovenska-biografija.si/
oseba/sbi149654/. Obiskano 13. 3. 2016.
Cerkveni glasbenik. l. 42/10–12 (1919): 84; l. 43/9/10 (1920): 84.
Cvetko, Ciril. Dirigent in skladatelj Mirko Polič. Ljubljana: Slovenski gledališki
in filmski muzej, 1995.
76 Ciril Cvetko, Dirigent in skladatelj Mirko Polič (Ljubljana. Slovenski gledališki in
filmski muzej, 1995), 40–43.
355
Ravnatelj Opere Friderik Rukavina se je na začetku vsake sezone uba-
dal z vrzelmi v ansamblu ter iskal primerne operne in baletne soliste, pa
tudi koreografe, režiserje, scenografe, večinoma Slovane. Čeprav so raz-
mere migracijo podpirale in spodbujale, se je izkazalo, da so bili nekate-
ri prišleki, posebno pevci, večkrat začetniki in nedorasli zahtevam dode-
ljenih vlog, kar je bil eden glavnih očitkov Rukavini in tudi razlog, da je
moral mesto ravnatelja zapustiti.76 Ekonomska migracija, tako značilna za
ljubljansko Opero v obdobju med obema vojnama, je bila nujna posledica
družbenih, družbeno-političnih in kulturnih razmer v tedanji Kraljevini
SHS, ki zaradi svoje centralistične naravnanosti ni zmogla ali hotela spod-
bujati izobraževanja gledaliških profilov v manjših sredinah, kot je bila Lju-
bljana. Poleg tega so bile tovrstne odločitve v rokah politike, ki je preferi-
rala Beograd in imela mačehovski odnos do razvoja umetniških institucij
najvišjega kova. Vsakokratno vodstvo ljubljanske Opere se je tako soočalo
z velikim pomanjkanjem kadra, kar je reševalo skladno z danimi možnost-
mi, velikokrat ad hoc in brez pravih kadrovskih načrtov. Po drugi strani pa
so v Ljubljano prihajali odlični posamezni protagonisti, tako pevci kot ba-
letniki in drugi, ki pa so kmalu ugotovili, da v tako majhnem, kadrovsko
podhranjenem in premalo ambicioznem teatru nimajo možnosti za ume-
tniško rast, zato so drug za drugim odhajali v njim prijaznejša okolja. Po-
dobno usodo kot v Rukavinovem obdobju je imela ljubljanska Opera po
letu 1925, ko je vodstvo prevzel Mirko Polič. Kadrovske težave, ki so močno
vplivale na repertoarno sliko ustanove, so se umirile šele proti koncu 20. let
in posebno po letu 1930, ko so dozoreli prvi sadovi sistematičnega pevske-
ga, igralskega in baletnega izobraževanja v okviru ljubljanskega konserva-
torija, k višjemu nivoju poustvarjanja pa so pripomogli tudi tisti protago-
nisti slovenskega rodu, ki so svoje znanje kalili na tujem in se nato za stalno
ali kot gostujoči umetniki angažirali na odru ljubljanske Opere.
Bibliografija
Arhiv Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI).
Brezovšek, Ivan. Slovenski biografski leksikon: www.slovenska-biografija.si/
oseba/sbi149654/. Obiskano 13. 3. 2016.
Cerkveni glasbenik. l. 42/10–12 (1919): 84; l. 43/9/10 (1920): 84.
Cvetko, Ciril. Dirigent in skladatelj Mirko Polič. Ljubljana: Slovenski gledališki
in filmski muzej, 1995.
76 Ciril Cvetko, Dirigent in skladatelj Mirko Polič (Ljubljana. Slovenski gledališki in
filmski muzej, 1995), 40–43.
355
