Page 250 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 250
Organizacijska kultura in organizacijska klima
je treba poenotiti osnovni namen vsega, kar počnejo, da se s tem
poveže organizacija kot celota. Povezovanje naj bo takšno, da za-
posleni razumejo in vidijo, kako je njihovo delo povezano v celo-
to in kakšni učinki so v tej celoti.
− Izpostavljati pomen zaposlenih in njihovega dela: sodelavci želi-
jo, da je njihovo delo pomembno in da imajo nekaj nadzora nad
končnim izdelkom oziroma v našem primeru storitve. Opolno-
močenje vodi v boljšo izvedbo, saj so zaposleni, ki so najbližje
delu izdelka, sposobni najti probleme hitreje in imajo več idej o
tem, kako izboljšati učinkovitost.
− Razviti iskrene komunikacije in s tem graditi zaupanje: prepriča-
ti se je potrebno, da organizacija jasno in pogosto komunicira z
zaposlenimi o pravem stanju, vključno z nalogami, s cilji, finanč-
250 nim stanjem, z dosežki in napakami organizacije. Nihče ne mara
slabe novice, ampak zaupanje nikoli ne bo zaživelo v organiza-
ciji, ki z zaposlenimi ne deli tako dobrih kot slabih novic. To bi
vodilo v govorice, podpihovanje, kar vsekakor ne bi pripomoglo
k boljši klimi. Težav ne pometamo pod preprogo, o njih se pos-
vetujemo tudi z zaposlenimi. Tako bomo, namesto da bi jih pre-
ložili na prihodnji čas, ko bodo še izrazitejše, težave odpravili v
začetni fazi.
Prispevek k znanosti
Na podlagi empiričnih rezultatov raziskave smo prišli do novih in doslej
še neugotovljenih razlik med posameznimi zdraviliško-turističnimi cen-
tri v Republiki Sloveniji. Na ta način smo prišli do novih spoznanj, ki
bodo imela praktične ter teoretične koristi za vse tiste, ki se ukvarjajo z
managementom organizacij, s poudarkom na dejavniku organizacijske
klime.
Predlogi za nadaljnje raziskovanje
Na podlagi rezultatov raziskave predlagamo, da bi se organizacijska kli-
ma v obravnavanih slovenskih zdraviliščih merila vsakoletno, saj bi s tem
omogočili longitudinalno primerjavo. Ugotavljali bi lahko, ali so organi-
zacije teoretična izhodišča za boljšo organizacijsko klimo uspele uspeš-
no implementirati v prakso. Na ta način bi se lahko organizacije, ki pri
prvem merjenju niso bile tako uspešne, primerjale med seboj ter ugotav-
ljale pozitivne znake na poti k dobro delujoči organizaciji s pomočjo dob-
re organizacijske klime v podjetju.
je treba poenotiti osnovni namen vsega, kar počnejo, da se s tem
poveže organizacija kot celota. Povezovanje naj bo takšno, da za-
posleni razumejo in vidijo, kako je njihovo delo povezano v celo-
to in kakšni učinki so v tej celoti.
− Izpostavljati pomen zaposlenih in njihovega dela: sodelavci želi-
jo, da je njihovo delo pomembno in da imajo nekaj nadzora nad
končnim izdelkom oziroma v našem primeru storitve. Opolno-
močenje vodi v boljšo izvedbo, saj so zaposleni, ki so najbližje
delu izdelka, sposobni najti probleme hitreje in imajo več idej o
tem, kako izboljšati učinkovitost.
− Razviti iskrene komunikacije in s tem graditi zaupanje: prepriča-
ti se je potrebno, da organizacija jasno in pogosto komunicira z
zaposlenimi o pravem stanju, vključno z nalogami, s cilji, finanč-
250 nim stanjem, z dosežki in napakami organizacije. Nihče ne mara
slabe novice, ampak zaupanje nikoli ne bo zaživelo v organiza-
ciji, ki z zaposlenimi ne deli tako dobrih kot slabih novic. To bi
vodilo v govorice, podpihovanje, kar vsekakor ne bi pripomoglo
k boljši klimi. Težav ne pometamo pod preprogo, o njih se pos-
vetujemo tudi z zaposlenimi. Tako bomo, namesto da bi jih pre-
ložili na prihodnji čas, ko bodo še izrazitejše, težave odpravili v
začetni fazi.
Prispevek k znanosti
Na podlagi empiričnih rezultatov raziskave smo prišli do novih in doslej
še neugotovljenih razlik med posameznimi zdraviliško-turističnimi cen-
tri v Republiki Sloveniji. Na ta način smo prišli do novih spoznanj, ki
bodo imela praktične ter teoretične koristi za vse tiste, ki se ukvarjajo z
managementom organizacij, s poudarkom na dejavniku organizacijske
klime.
Predlogi za nadaljnje raziskovanje
Na podlagi rezultatov raziskave predlagamo, da bi se organizacijska kli-
ma v obravnavanih slovenskih zdraviliščih merila vsakoletno, saj bi s tem
omogočili longitudinalno primerjavo. Ugotavljali bi lahko, ali so organi-
zacije teoretična izhodišča za boljšo organizacijsko klimo uspele uspeš-
no implementirati v prakso. Na ta način bi se lahko organizacije, ki pri
prvem merjenju niso bile tako uspešne, primerjale med seboj ter ugotav-
ljale pozitivne znake na poti k dobro delujoči organizaciji s pomočjo dob-
re organizacijske klime v podjetju.
