Page 247 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 247
11: Organizacijska klima v slovenskih zdraviliščih 247
Kategorijo motivacija in zavzetost so anketirani ocenili precej visoko,
saj je poleg odnosa do kakovosti najvišje ocenjena kategorija organizacij-
ske klime. Večina zaposlenih je pri delu pripravljena vložiti dodaten na-
por, kadar je to potrebno, hkrati menijo, da so v organizaciji postavljene
dokaj visoke zahteve glede delovne uspešnosti. Zaposleni so tudi zavzeti
za svoje delo. Dober delovni izid v podjetju srednje hitro opazijo.
Kategorija inovativnost in iniciativnost je med tremi najbolje ocenje-
nimi kategorijami organizacijske klime. Zaposleni se večinoma zaveda-
jo nujnosti sprememb v zdravilišču in precej pogosto izboljšujejo in poso-
dabljajo svoje storitve. V zdravilišču se pogosto pričakuje, da predloge za
izboljšave dajejo vsi, ne zgolj vodje, zaposleni pa so do srednje mere tudi
pripravljeni prevzeti tveganje za uveljavitev svojih pobud. Manj so v orga-
nizaciji sprejemljive napake, ki se pojavijo med preskušanjem novih nači-
nov dela.
Kategorija vodenje je med srednje ocenjenimi kategorijami. Zapos-
leni menijo, da so večinoma samostojni pri svojem delu. V zdravilišču so
pogovori nadrejenih s podrejenimi o izidih dela precej pogosti. Vodje pa
do določene mere zaposlene tudi spodbujajo k sprejemanju večje odgovor-
nosti za njihovo delo.
Kategorija pripadnost organizaciji je bila med srednje ocenjenimi.
Kaže se v pozitivnem govorjenju zaposlenih o lastnem zdravilišču ter nji-
hovem ponosu, da so zaposleni ravno tukaj. Menijo, da ima njihovo zdra-
vilišče precejšnji ugled v družbenem okolju. Manj se strinjajo s trditvijo,
da je zaposlitev varna oziroma zagotovljena. Najmanjša pripadnost orga-
nizaciji se kaže v odhodu zaposlenih v primeru znižanja plače zaradi po-
slovnih težav.
Kategorija organiziranost je bila med srednje ocenjenimi. Anketira-
ni zaposleni imajo precej jasno predstavo o tem, kaj se od njih pri delu pri-
čakuje. Malce manj razumejo svoj položaj v organizacijski shemi zdra-
vilišča, vendar še vedno dokaj dobro. Menijo, da so zadolžitve dobro
opredeljene, odločitve vodij pa se včasih ne sprejemajo pravočasno, prav
tako pa pristojnosti in odgovornosti na različnih nivojih organiziranosti
med seboj niso uravnotežene.
Kategorija strokovna usposobljenost in učenje je bila po višini ocen
organizacijske klime v sredini. Zaposleni se učijo od drugih sodelavcev
in menijo, da organizacija potrebno usposabljanje za dobro opravljanje
dela nudi le delno. Menijo, da sistem usposabljanja ni najboljši ter da so v
zdravilišču zaposleni tudi sodelavci, ki niso ustrezno usposobljeni za svoje
delo. Prav tako se želje anketiranih pri načrtovanju usposabljanja ne upo-
števajo vedno.
Kategorijo motivacija in zavzetost so anketirani ocenili precej visoko,
saj je poleg odnosa do kakovosti najvišje ocenjena kategorija organizacij-
ske klime. Večina zaposlenih je pri delu pripravljena vložiti dodaten na-
por, kadar je to potrebno, hkrati menijo, da so v organizaciji postavljene
dokaj visoke zahteve glede delovne uspešnosti. Zaposleni so tudi zavzeti
za svoje delo. Dober delovni izid v podjetju srednje hitro opazijo.
Kategorija inovativnost in iniciativnost je med tremi najbolje ocenje-
nimi kategorijami organizacijske klime. Zaposleni se večinoma zaveda-
jo nujnosti sprememb v zdravilišču in precej pogosto izboljšujejo in poso-
dabljajo svoje storitve. V zdravilišču se pogosto pričakuje, da predloge za
izboljšave dajejo vsi, ne zgolj vodje, zaposleni pa so do srednje mere tudi
pripravljeni prevzeti tveganje za uveljavitev svojih pobud. Manj so v orga-
nizaciji sprejemljive napake, ki se pojavijo med preskušanjem novih nači-
nov dela.
Kategorija vodenje je med srednje ocenjenimi kategorijami. Zapos-
leni menijo, da so večinoma samostojni pri svojem delu. V zdravilišču so
pogovori nadrejenih s podrejenimi o izidih dela precej pogosti. Vodje pa
do določene mere zaposlene tudi spodbujajo k sprejemanju večje odgovor-
nosti za njihovo delo.
Kategorija pripadnost organizaciji je bila med srednje ocenjenimi.
Kaže se v pozitivnem govorjenju zaposlenih o lastnem zdravilišču ter nji-
hovem ponosu, da so zaposleni ravno tukaj. Menijo, da ima njihovo zdra-
vilišče precejšnji ugled v družbenem okolju. Manj se strinjajo s trditvijo,
da je zaposlitev varna oziroma zagotovljena. Najmanjša pripadnost orga-
nizaciji se kaže v odhodu zaposlenih v primeru znižanja plače zaradi po-
slovnih težav.
Kategorija organiziranost je bila med srednje ocenjenimi. Anketira-
ni zaposleni imajo precej jasno predstavo o tem, kaj se od njih pri delu pri-
čakuje. Malce manj razumejo svoj položaj v organizacijski shemi zdra-
vilišča, vendar še vedno dokaj dobro. Menijo, da so zadolžitve dobro
opredeljene, odločitve vodij pa se včasih ne sprejemajo pravočasno, prav
tako pa pristojnosti in odgovornosti na različnih nivojih organiziranosti
med seboj niso uravnotežene.
Kategorija strokovna usposobljenost in učenje je bila po višini ocen
organizacijske klime v sredini. Zaposleni se učijo od drugih sodelavcev
in menijo, da organizacija potrebno usposabljanje za dobro opravljanje
dela nudi le delno. Menijo, da sistem usposabljanja ni najboljši ter da so v
zdravilišču zaposleni tudi sodelavci, ki niso ustrezno usposobljeni za svoje
delo. Prav tako se želje anketiranih pri načrtovanju usposabljanja ne upo-
števajo vedno.
