Page 246 - Moretti, Melita, in Mirko Markič (ur.). 2017. Organizacijska kultura in organizacijska klima: Teorija, praksa in raziskave v Sloveniji. Koper. Založba Univerze na Primorskem
P. 246
Organizacijska kultura in organizacijska klima
merjavi z nepojasnjeno, zato lahko zaključimo, da ima neodvisna
spremenljivka vpliv na odvisno spremenljivko.
Srednja/zmerna korelacijska odvisnost je v večini primerov izračuna-
na tudi med dejavniki vodenja. S pomočjo izračuna statistike ANOVA
smo ugotovili, da je velik del variance donosnosti posameznega sloven-
skega zdravilišča pojasnjen z dejavniki vodenja v teh zdraviliščih. Hipo-
tezo H3 sprejmemo.
Na podlagi izračunov ugotavljamo, da lahko organizacijska klima po-
zitivno vpliva na poslovanje zdravilišč. S tega vidika ugotavljamo, da je v
slovenskih zdraviliščih smiselno razvijati organizacijsko klimo, saj bomo
na ta način zagotovili še boljše poslovanje.
246 Sklepi iz raziskave
Primerjava rezultatov s povprečjem med zdravilišči, vključenimi v razi-
skavo, pokaže določena odstopanja tako v pozitivni kot v negativni sme-
ri. Nekoliko večja pozitivna odstopanja od povprečja se kažejo v katego-
rijah nagrajevanje, vodenje ter motivacija in zavzetost. To pomeni, da so
zaposleni v zdraviliščih, ki imajo večji dohodek na zaposlenega, tem kate-
gorijam dali višjo oceno od povprečne ocene drugih sodelujočih podjetij.
Negativno pa od povprečja odstopajo kategorije notranji odnosi, pripa-
dnost organizaciji, odnos do kakovosti, razvoj kariere, strokovna usposo-
bljenost in učenje ter poznavanje poslanstva in vizije ter ciljev, kjer so za-
posleni z nižjim prihodkom na zaposlenega tem kategorijam dali nižje
ocene od povprečja.
Zaposleni v organizacijah so kategorije organizacijske klime v večini
ocenili kot srednje dobre. Najboljše ocene so dobile kategorije: odnos do
kakovosti, motivacija in zavzetost ter inovativnost in iniciativnost. Sre-
dnjo pozicijo med ocenjenimi kategorijami zasedajo: pripadnost orga-
nizaciji, organiziranost, strokovna usposobljenost in učenje, poznavanje
poslanstva in vizije ter ciljev. Najslabše pa so zaposleni ocenili: notranje
odnose, nagrajevanje, notranje komuniciranje in informiranje ter razvoj
kariere.
Odnos do kakovosti je po ocenah anketiranih ena izmed najvišje oce-
njenih kategorij klime. Za kakovost svojega dela se zaposleni počutijo od-
govorne, prav tako se tudi trudijo dosegati standarde kakovosti. Kakovost
in količina dela se zdita zaposlenim dokaj enako pomembni. V organiza-
cijskih enotah imajo jasno zastavljene cilje, vendar pa drugih sodelavcev
in organizacijskih enot ne obravnavajo vedno kot cenjene stranke.
merjavi z nepojasnjeno, zato lahko zaključimo, da ima neodvisna
spremenljivka vpliv na odvisno spremenljivko.
Srednja/zmerna korelacijska odvisnost je v večini primerov izračuna-
na tudi med dejavniki vodenja. S pomočjo izračuna statistike ANOVA
smo ugotovili, da je velik del variance donosnosti posameznega sloven-
skega zdravilišča pojasnjen z dejavniki vodenja v teh zdraviliščih. Hipo-
tezo H3 sprejmemo.
Na podlagi izračunov ugotavljamo, da lahko organizacijska klima po-
zitivno vpliva na poslovanje zdravilišč. S tega vidika ugotavljamo, da je v
slovenskih zdraviliščih smiselno razvijati organizacijsko klimo, saj bomo
na ta način zagotovili še boljše poslovanje.
246 Sklepi iz raziskave
Primerjava rezultatov s povprečjem med zdravilišči, vključenimi v razi-
skavo, pokaže določena odstopanja tako v pozitivni kot v negativni sme-
ri. Nekoliko večja pozitivna odstopanja od povprečja se kažejo v katego-
rijah nagrajevanje, vodenje ter motivacija in zavzetost. To pomeni, da so
zaposleni v zdraviliščih, ki imajo večji dohodek na zaposlenega, tem kate-
gorijam dali višjo oceno od povprečne ocene drugih sodelujočih podjetij.
Negativno pa od povprečja odstopajo kategorije notranji odnosi, pripa-
dnost organizaciji, odnos do kakovosti, razvoj kariere, strokovna usposo-
bljenost in učenje ter poznavanje poslanstva in vizije ter ciljev, kjer so za-
posleni z nižjim prihodkom na zaposlenega tem kategorijam dali nižje
ocene od povprečja.
Zaposleni v organizacijah so kategorije organizacijske klime v večini
ocenili kot srednje dobre. Najboljše ocene so dobile kategorije: odnos do
kakovosti, motivacija in zavzetost ter inovativnost in iniciativnost. Sre-
dnjo pozicijo med ocenjenimi kategorijami zasedajo: pripadnost orga-
nizaciji, organiziranost, strokovna usposobljenost in učenje, poznavanje
poslanstva in vizije ter ciljev. Najslabše pa so zaposleni ocenili: notranje
odnose, nagrajevanje, notranje komuniciranje in informiranje ter razvoj
kariere.
Odnos do kakovosti je po ocenah anketiranih ena izmed najvišje oce-
njenih kategorij klime. Za kakovost svojega dela se zaposleni počutijo od-
govorne, prav tako se tudi trudijo dosegati standarde kakovosti. Kakovost
in količina dela se zdita zaposlenim dokaj enako pomembni. V organiza-
cijskih enotah imajo jasno zastavljene cilje, vendar pa drugih sodelavcev
in organizacijskih enot ne obravnavajo vedno kot cenjene stranke.
