Page 98 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 98
preživetje in podjetnost
bilo zaraščenih in neobdelanih 32.659 hektarjev (ha) kmetijskih zemljišč,
medtem ko v letu 2016 okrog 15.060 ha kmetijskih zemljišč. Večji delež
kmetijskih površin v zaraščanju so imela kmetijska gospodarstva, ki so
opustila kmetijsko dejavnost ali niso izpolnjevala zahtevanih statističnih
meril za njihovo spremljanje. Del kmetijskih zemljišč v zaraščanju pa so
postala gozdna zemljišča (SURS 2017).
2. Integriranje dohodkov kmečkih gospodarstev
z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji
Pri vprašanju integriranja dohodkov kmečkih gospodarstev z dohodki od
kmetovanja, prejetimi subvencijami in dohodki od dela izven kmetijskih
dejavnosti kakor tudi pri vprašanju obdavčenja posamezne dejavnosti
in dohodkov na kmetiji se postavi tudi vprašanje opredelitve kmetije oz.
kmečkega gospodarstva. Podobno kot ni enotno urejena definicija in opre-
delitev kmetije, tudi ni enotno urejena opredelitev dopolnilne dejavnosti
na kmetiji. Dopolnilna dejavnost na kmetiji je po »Zakonu o kmetijstvu«
(Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12, 26/14, 32/15) s kmetijstvom oz. goz-
darstvom povezana dejavnost, ki kmetiji omogoča boljšo rabo njenih pro-
izvodnih zmogljivosti in delovne moči kmetije ter pridobivanje dodatnega
dohodka na kmetiji. »Zakon o kmetijstvu« določa najvišji možni letni do-
hodek iz dopolnilne dejavnosti – oz. iz vseh registriranih dopolnilnih de-
javnosti – na polnoletnega člana kmetije, ki ne sme preseči treh povprečnih
letnih plač zaposlenega v Sloveniji v preteklem letu, pri čemer so izjema ob-
močja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, kjer je omejitev pet
povprečnih letnih plač zaposlenega v Sloveniji. V praksi je takšna opredeli-
tev precej ohlapna, da definira in zajame kompleksna vprašanja, ki so pove-
zana z motivi in aktivnostmi dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
Opredelitev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji tudi ni enotno ureje-
na med državami EU-28 glede obsega, pogojev in integriranja dohodkov,
opravljanja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in diverzifikacije dohodka
ter razmejitve med kmetijsko dejavnostjo, dopolnilno in drugo podjetniško
dejavnostjo na kmečkem gospodarstvu in na podeželju. Gre za dejavnos-
ti in subjekte, ki so registrirani kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, in sub-
jekte, ki so registrirani kot gospodarske družbe, ki vključujejo razne vrste
podjetij in samostojnih podjetnikov. Razmejitev med kmetijsko dejavnos-
tjo in dopolnilno dejavnostjo je pomembna s pravno-organizacijskega in z
ekonomskega vidika z možnimi vzroki in posledicami ter učinki za razvoj
števila kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, in najpogostejših
96
bilo zaraščenih in neobdelanih 32.659 hektarjev (ha) kmetijskih zemljišč,
medtem ko v letu 2016 okrog 15.060 ha kmetijskih zemljišč. Večji delež
kmetijskih površin v zaraščanju so imela kmetijska gospodarstva, ki so
opustila kmetijsko dejavnost ali niso izpolnjevala zahtevanih statističnih
meril za njihovo spremljanje. Del kmetijskih zemljišč v zaraščanju pa so
postala gozdna zemljišča (SURS 2017).
2. Integriranje dohodkov kmečkih gospodarstev
z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji
Pri vprašanju integriranja dohodkov kmečkih gospodarstev z dohodki od
kmetovanja, prejetimi subvencijami in dohodki od dela izven kmetijskih
dejavnosti kakor tudi pri vprašanju obdavčenja posamezne dejavnosti
in dohodkov na kmetiji se postavi tudi vprašanje opredelitve kmetije oz.
kmečkega gospodarstva. Podobno kot ni enotno urejena definicija in opre-
delitev kmetije, tudi ni enotno urejena opredelitev dopolnilne dejavnosti
na kmetiji. Dopolnilna dejavnost na kmetiji je po »Zakonu o kmetijstvu«
(Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12, 26/14, 32/15) s kmetijstvom oz. goz-
darstvom povezana dejavnost, ki kmetiji omogoča boljšo rabo njenih pro-
izvodnih zmogljivosti in delovne moči kmetije ter pridobivanje dodatnega
dohodka na kmetiji. »Zakon o kmetijstvu« določa najvišji možni letni do-
hodek iz dopolnilne dejavnosti – oz. iz vseh registriranih dopolnilnih de-
javnosti – na polnoletnega člana kmetije, ki ne sme preseči treh povprečnih
letnih plač zaposlenega v Sloveniji v preteklem letu, pri čemer so izjema ob-
močja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, kjer je omejitev pet
povprečnih letnih plač zaposlenega v Sloveniji. V praksi je takšna opredeli-
tev precej ohlapna, da definira in zajame kompleksna vprašanja, ki so pove-
zana z motivi in aktivnostmi dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
Opredelitev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji tudi ni enotno ureje-
na med državami EU-28 glede obsega, pogojev in integriranja dohodkov,
opravljanja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in diverzifikacije dohodka
ter razmejitve med kmetijsko dejavnostjo, dopolnilno in drugo podjetniško
dejavnostjo na kmečkem gospodarstvu in na podeželju. Gre za dejavnos-
ti in subjekte, ki so registrirani kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, in sub-
jekte, ki so registrirani kot gospodarske družbe, ki vključujejo razne vrste
podjetij in samostojnih podjetnikov. Razmejitev med kmetijsko dejavnos-
tjo in dopolnilno dejavnostjo je pomembna s pravno-organizacijskega in z
ekonomskega vidika z možnimi vzroki in posledicami ter učinki za razvoj
števila kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, in najpogostejših
96
