Page 97 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 97
4: integriranje dohodkov v sodobni kmečki ekonomiji
kmečkem gospodarstvu in dejavnostmi razvoja podeželja se lahko ustvar
jajo v različnih smereh. Med najpomembnejšimi smermi razvoja diverzi-
fikacije kmetijskih dejavnosti, zaposlenosti in dohodkov je pluriaktivnost
kmečkih gospodarstev kot povezanosti med kmetijskimi in nekmetijs kimi
dejavnostmi, ki so se spremenile v smeri večje kompleksnosti povezav z
različnimi oblikami zaposlenosti in diverzikacijo virov dohodkov. Nato
je tu kmetovanje s krajšim delovnim časom (angl. part-time farming) kot
(začasna) strategija preživetja kmečkega gospodarstva – v Sloveniji v času
socializm a imenovana tudi kmet-delavec ali mešano kmečko gospodar
stvo –, ki je povezana s pluriaktivnostjo kmečkega gospodarstva z dvotirno
zaposlenostjo dela: redna zaposlitev izven kmetije in zaposlitev na kmetiji
po redni zaposlitvi izven kmetije (Krašovec 1982). Diverzifikacija kmečkega
gospodarstva skozi različne oblike diverzifikacije z zaposlenostjo na kmeti-
ji in izven nje ter s tem diverzifikacijo dohodkov predstavlja pomemben
instrument večfunkcionalnosti podeželskih območij. Številna podeželska
gospodarstva, ki so bila včasih kmečka, ostajajo podeželska z nekmetijsko
zaposlenostjo in diverzifikacijo dohodkov izven kmetijske dejavnosti.
Nekmetijska zaposlenost kmečkim in nekmečkim podeželskim gos
podarstvom prinaša redni mesečni dohodek, kot je plača in pozneje pokoj
nina. Nekmetijska samozaposlenost lahko predstavlja način podeželske-
ga podjetništva, ki prispeva več delovnih mest in dohodkov v podeželskih
vaseh. Povezanosti med podeželsko in širšo urbano (globalno) ekonomijo
predstavljajo različni medsebojni krožni tokovi, kot so povezava zaposlen
osti in tokovi dohodkov med mesti in podeželjem, ki vodijo do prilivov na-
kazil v podeželska območja.
Različni motivi in determinante so lahko pomembni za nekme
tijsko zaposlenost kmečkih in podeželskih gospodarstev, kot so višji don-
osi dela in/ali kapitala v nekmetijskem gospodarstvu, večji riziki, poveza-
ni z zaposlitvijo dejavnikov kmetijske proizvodnje, in nepopolni trgi za
k metijsko-živilske proizvode, ki vodijo v večje nestabilnosti kmetijskih do-
hodkov v primerjavi z nekmetijskimi dohodki. Na ponudbeni strani se je
zaradi tehnološkega napredka v kmetijstvu močno povečala produktivnost
dejavnikov zaposlenih v kmetijstvu, kar omogoča, da precej manj zapos-
lenih lahko ohranja ali celo povečuje kmetijsko proizvodnjo, pri čemer
se z ukrepi kmetijske politike poskušajo ohranjati obdelana tudi območ-
ja, ki bi v večji meri lahko prešla iz kmetijske proizvodnje v zaraščanje.
V Sloveniji naj bi se površine kmetijskih zemljišč v zaraščanju in neob-
delanih k metijskih zemljišč v zadnjih letih zmanjšale. V letu 2010 naj bi
95
kmečkem gospodarstvu in dejavnostmi razvoja podeželja se lahko ustvar
jajo v različnih smereh. Med najpomembnejšimi smermi razvoja diverzi-
fikacije kmetijskih dejavnosti, zaposlenosti in dohodkov je pluriaktivnost
kmečkih gospodarstev kot povezanosti med kmetijskimi in nekmetijs kimi
dejavnostmi, ki so se spremenile v smeri večje kompleksnosti povezav z
različnimi oblikami zaposlenosti in diverzikacijo virov dohodkov. Nato
je tu kmetovanje s krajšim delovnim časom (angl. part-time farming) kot
(začasna) strategija preživetja kmečkega gospodarstva – v Sloveniji v času
socializm a imenovana tudi kmet-delavec ali mešano kmečko gospodar
stvo –, ki je povezana s pluriaktivnostjo kmečkega gospodarstva z dvotirno
zaposlenostjo dela: redna zaposlitev izven kmetije in zaposlitev na kmetiji
po redni zaposlitvi izven kmetije (Krašovec 1982). Diverzifikacija kmečkega
gospodarstva skozi različne oblike diverzifikacije z zaposlenostjo na kmeti-
ji in izven nje ter s tem diverzifikacijo dohodkov predstavlja pomemben
instrument večfunkcionalnosti podeželskih območij. Številna podeželska
gospodarstva, ki so bila včasih kmečka, ostajajo podeželska z nekmetijsko
zaposlenostjo in diverzifikacijo dohodkov izven kmetijske dejavnosti.
Nekmetijska zaposlenost kmečkim in nekmečkim podeželskim gos
podarstvom prinaša redni mesečni dohodek, kot je plača in pozneje pokoj
nina. Nekmetijska samozaposlenost lahko predstavlja način podeželske-
ga podjetništva, ki prispeva več delovnih mest in dohodkov v podeželskih
vaseh. Povezanosti med podeželsko in širšo urbano (globalno) ekonomijo
predstavljajo različni medsebojni krožni tokovi, kot so povezava zaposlen
osti in tokovi dohodkov med mesti in podeželjem, ki vodijo do prilivov na-
kazil v podeželska območja.
Različni motivi in determinante so lahko pomembni za nekme
tijsko zaposlenost kmečkih in podeželskih gospodarstev, kot so višji don-
osi dela in/ali kapitala v nekmetijskem gospodarstvu, večji riziki, poveza-
ni z zaposlitvijo dejavnikov kmetijske proizvodnje, in nepopolni trgi za
k metijsko-živilske proizvode, ki vodijo v večje nestabilnosti kmetijskih do-
hodkov v primerjavi z nekmetijskimi dohodki. Na ponudbeni strani se je
zaradi tehnološkega napredka v kmetijstvu močno povečala produktivnost
dejavnikov zaposlenih v kmetijstvu, kar omogoča, da precej manj zapos-
lenih lahko ohranja ali celo povečuje kmetijsko proizvodnjo, pri čemer
se z ukrepi kmetijske politike poskušajo ohranjati obdelana tudi območ-
ja, ki bi v večji meri lahko prešla iz kmetijske proizvodnje v zaraščanje.
V Sloveniji naj bi se površine kmetijskih zemljišč v zaraščanju in neob-
delanih k metijskih zemljišč v zadnjih letih zmanjšale. V letu 2010 naj bi
95
