Page 172 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 172
preživetje in podjetnost
nem seštevku pa je rodnost krepko presegala umrljivost, tako da je naravni
letni prirast znašal 9,5 promilov. Kot na ostalem območju vasi pa je zaradi
izseljevanja prebivalstvo naraščalo povprečno za 4,1 promila na leto.
Tabela 6.3: Število in stopnje rasti prebivalstva v kaplaniji Bazovica v letih 1648–1910
Leto Število Dejanski Stopnja Stopnja Naravni Selitveni
prebivalstva prirast rodnosti smrtnosti prirast saldo
1648 e = c–d f = b–e
1778 a b c d
1800 300
1810 567 4,9 –4,1
1818 638 5,4 38,2 28,7 9,5 2,4
1846 674 5,5 42,7 39,6 3,0 8,6
1869 748 13,0 35,9 31,5 4,4 –0,2
1880 1.130 14,7 44,9 30,2 14,8 –1,9
1890 1.213 3,1 39,9 34,9 5,0 5,2
1900 1.397 12,8 41,9 34,2 7,7 –6,5
1910 1.452 3,9 39,7 29,3 10,4 –3,9
1.473 1,4 35,5 30,2 5,3 –2,8
1.688 13,6 38,4 22,0 16,5
V bazovski kaplaniji je prišlo do hitrejše rasti prebivalstva kasneje kot
na ostalem tržaškem kraškem območju. Začela se je šele po letu 1810 in se
nato okrepila po letu 1818. Do tega leta je k njej prispevalo priseljevanje,
do srede stoletja pa znatno povečan naravni prirastek. Domnevati smemo,
da je tudi v drugih vaseh, predvsem v večjih, k rasti v prvem dvajsetlet-
ju vplivalo priseljevanje. Razlike med Bazovico in ostalim območjem opo-
zarjajo na večji razvojni potencial nekaterih drugih vasi, ki so imele ugod-
nejši prometni položaj in tudi več priložnosti navezovanja na ekonomijo
mesta.
V drugi polovici 19. stoletja se je razvoj prebivalstva v Bazovici spet
razlikoval od ostalega kraškega območja. Medtem ko je bila rast v petde-
setih in šestdesetih letih šibkejša, je močno izstopala v sedemdesetih letih.
Najbrž je bilo to povezano z dejstvom, da je vas leta 1872 postala upravno
središče vzhodnega kraškega okraja tržaške občine in to ostala do leta 1885,
ko so okrajni sedež premestili na Opčine. V vasi sta bila ta čas tudi okrajni
zdravnik in načelnik. 40 % rasti prebivalstva je v sedemdesetih letih prispe-
valo priseljevanje. V osemdesetih in devetdesetih letih je demografska rast
170
nem seštevku pa je rodnost krepko presegala umrljivost, tako da je naravni
letni prirast znašal 9,5 promilov. Kot na ostalem območju vasi pa je zaradi
izseljevanja prebivalstvo naraščalo povprečno za 4,1 promila na leto.
Tabela 6.3: Število in stopnje rasti prebivalstva v kaplaniji Bazovica v letih 1648–1910
Leto Število Dejanski Stopnja Stopnja Naravni Selitveni
prebivalstva prirast rodnosti smrtnosti prirast saldo
1648 e = c–d f = b–e
1778 a b c d
1800 300
1810 567 4,9 –4,1
1818 638 5,4 38,2 28,7 9,5 2,4
1846 674 5,5 42,7 39,6 3,0 8,6
1869 748 13,0 35,9 31,5 4,4 –0,2
1880 1.130 14,7 44,9 30,2 14,8 –1,9
1890 1.213 3,1 39,9 34,9 5,0 5,2
1900 1.397 12,8 41,9 34,2 7,7 –6,5
1910 1.452 3,9 39,7 29,3 10,4 –3,9
1.473 1,4 35,5 30,2 5,3 –2,8
1.688 13,6 38,4 22,0 16,5
V bazovski kaplaniji je prišlo do hitrejše rasti prebivalstva kasneje kot
na ostalem tržaškem kraškem območju. Začela se je šele po letu 1810 in se
nato okrepila po letu 1818. Do tega leta je k njej prispevalo priseljevanje,
do srede stoletja pa znatno povečan naravni prirastek. Domnevati smemo,
da je tudi v drugih vaseh, predvsem v večjih, k rasti v prvem dvajsetlet-
ju vplivalo priseljevanje. Razlike med Bazovico in ostalim območjem opo-
zarjajo na večji razvojni potencial nekaterih drugih vasi, ki so imele ugod-
nejši prometni položaj in tudi več priložnosti navezovanja na ekonomijo
mesta.
V drugi polovici 19. stoletja se je razvoj prebivalstva v Bazovici spet
razlikoval od ostalega kraškega območja. Medtem ko je bila rast v petde-
setih in šestdesetih letih šibkejša, je močno izstopala v sedemdesetih letih.
Najbrž je bilo to povezano z dejstvom, da je vas leta 1872 postala upravno
središče vzhodnega kraškega okraja tržaške občine in to ostala do leta 1885,
ko so okrajni sedež premestili na Opčine. V vasi sta bila ta čas tudi okrajni
zdravnik in načelnik. 40 % rasti prebivalstva je v sedemdesetih letih prispe-
valo priseljevanje. V osemdesetih in devetdesetih letih je demografska rast
170
