Page 173 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 173
6: pr ebivalstvo in gospodarski vir i v tr žaškem kr aškem zaledju (16.–20. stoletje)
skladno s splošno tendenco pešala. V novem stoletju se je spet razživela in
se izenačila s povprečjem celotnega območja. Od osemdesetih let dalje je
podobno kot med letoma 1818 in 1869 rast spodbujal naravni prirastek. Obe
obdobji je spremljalo tudi izseljevanje, ki je nastopilo po obdobjih povečane
naravne rasti in ob kriznih momentih, ki so očitno spremenili razmerja
med prebivalstvom in gospodarskimi viri. Izseljevanje je bilo najmočnejše
v osemdesetih letih. Njegova stopnja je nato padala, in to tudi na začetku
novega stoletja, ko je bila naravna rast prebivalstva najmočnejša in je abso-
lutna rast beležila enega izmed najizrazitejših momentov.
V 17. stoletju in še v prvih desetletjih 18. je bila nataliteta v tržaški
občini dokaj nizka. Raziskave jo skupaj za mesto in okolico ocenjujejo na
okrog 32 promilov (Montanelli 1905, 29; Breschi, Kalc in Navarra 2001, 93).
V kraških vaseh se je po naših ocenah gibala okrog 36 promilov. Po progla-
sitvi prostega pristanišča je začela naraščati: sredi 18. stoletja je znašala 38
promilov, ob konskripciji 1778 okrog 43 promilov, leta 1800 pa je presegla
50 promilov.
V Bazovici je bila nataliteta vseskozi nižja, saj je še ob popisu 1778
znašala manj kot 30 promilov, do konca 18. stoletja pa se je dvignila na
44 promilov. To odstopanje od povprečja je bilo delno odvisno od Lipice,
kjer so živeli večinoma samski delavci, in od prisotnosti večje skupine
stražnikov v Bazovici. Lipica je začela prispevati k rodnosti šele v osemde-
setih letih 19. stoletja. Kot je razvidno iz tabele 6.3, se je v 19. stoletju rod-
nost v bazovski kaplaniji vrtela okrog 40 promilov. Šele v devetdesetih letih
je začela upadati in kazati znake tranzicije. Tudi smrtnost je bila dokaj viso-
ka, presegala je krepko 30 promilov in se v določenih obdobjih približala 40
promilom. Kot je tipično za režim starega reda, je šlo predvsem za otroško
umrljivost, ki je na celotnem kraškem območju še sredi stoletja predstavlja-
la več kot polovico celotne smrtnosti. V Bazovici je bilo v prvi polovici sto-
letja 32 % vseh umrlih otrok mlajših od enega leta, 20 % pa otrok od enega
do petega leta starosti.3 V teku 19. stoletja je smrtnost beležila mnogo izrazi-
tih konic, ki so v letih 1807, 1817, 1835, 1849, 1866, 1870 in 1894 znatno prese-
gle število rojstev. Ti momenti, sovpadajoči z raznimi epidemijami, pa niso
ogrozili sicer nihajočega pozitivnega naravnega trenda. Temu je botrovala
predvsem visoka rodnost, saj je smrtnost tranzicijsko upadla šele na začet-
ku 20. stoletja.
3 Izračunanio na podlagi letnih poročil tržaških dušnopastirskih postaj, ki jih hrani
Archivio Generale del Comune di Trieste, fond: Archivio Magistratuale, 1815 – 1852.
171
skladno s splošno tendenco pešala. V novem stoletju se je spet razživela in
se izenačila s povprečjem celotnega območja. Od osemdesetih let dalje je
podobno kot med letoma 1818 in 1869 rast spodbujal naravni prirastek. Obe
obdobji je spremljalo tudi izseljevanje, ki je nastopilo po obdobjih povečane
naravne rasti in ob kriznih momentih, ki so očitno spremenili razmerja
med prebivalstvom in gospodarskimi viri. Izseljevanje je bilo najmočnejše
v osemdesetih letih. Njegova stopnja je nato padala, in to tudi na začetku
novega stoletja, ko je bila naravna rast prebivalstva najmočnejša in je abso-
lutna rast beležila enega izmed najizrazitejših momentov.
V 17. stoletju in še v prvih desetletjih 18. je bila nataliteta v tržaški
občini dokaj nizka. Raziskave jo skupaj za mesto in okolico ocenjujejo na
okrog 32 promilov (Montanelli 1905, 29; Breschi, Kalc in Navarra 2001, 93).
V kraških vaseh se je po naših ocenah gibala okrog 36 promilov. Po progla-
sitvi prostega pristanišča je začela naraščati: sredi 18. stoletja je znašala 38
promilov, ob konskripciji 1778 okrog 43 promilov, leta 1800 pa je presegla
50 promilov.
V Bazovici je bila nataliteta vseskozi nižja, saj je še ob popisu 1778
znašala manj kot 30 promilov, do konca 18. stoletja pa se je dvignila na
44 promilov. To odstopanje od povprečja je bilo delno odvisno od Lipice,
kjer so živeli večinoma samski delavci, in od prisotnosti večje skupine
stražnikov v Bazovici. Lipica je začela prispevati k rodnosti šele v osemde-
setih letih 19. stoletja. Kot je razvidno iz tabele 6.3, se je v 19. stoletju rod-
nost v bazovski kaplaniji vrtela okrog 40 promilov. Šele v devetdesetih letih
je začela upadati in kazati znake tranzicije. Tudi smrtnost je bila dokaj viso-
ka, presegala je krepko 30 promilov in se v določenih obdobjih približala 40
promilom. Kot je tipično za režim starega reda, je šlo predvsem za otroško
umrljivost, ki je na celotnem kraškem območju še sredi stoletja predstavlja-
la več kot polovico celotne smrtnosti. V Bazovici je bilo v prvi polovici sto-
letja 32 % vseh umrlih otrok mlajših od enega leta, 20 % pa otrok od enega
do petega leta starosti.3 V teku 19. stoletja je smrtnost beležila mnogo izrazi-
tih konic, ki so v letih 1807, 1817, 1835, 1849, 1866, 1870 in 1894 znatno prese-
gle število rojstev. Ti momenti, sovpadajoči z raznimi epidemijami, pa niso
ogrozili sicer nihajočega pozitivnega naravnega trenda. Temu je botrovala
predvsem visoka rodnost, saj je smrtnost tranzicijsko upadla šele na začet-
ku 20. stoletja.
3 Izračunanio na podlagi letnih poročil tržaških dušnopastirskih postaj, ki jih hrani
Archivio Generale del Comune di Trieste, fond: Archivio Magistratuale, 1815 – 1852.
171
