Page 176 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 176
preživetje in podjetnost
bivalstvo povirskega območja naraščalo veliko hitreje, čemur je botro-
valo tudi priseljevanje. Sodeč po rojstvih je bila rast posebno živahna v
devetdesetih letih. Nato je bila do konca šestdesetih let 19. stoletja v pri
merjavi s tržaškim kraškim območjem zelo skromna. Medtem ko se je na
Tržaškem v tem sedemdesetletnem obdobju število prebivalstva podvoji-
lo, je na povirskem območju naraslo le za okrog 20 %. Posebno kritična
so bila prva tri desetletja 19. stoletja, ko je število prebivalstva, kljub viš-
ji stopnji naravne letne rasti kot v devedesetih letih 18. stoletja (približno
več kot 9 promilov), upadlo zaradi izseljevanja, katerega letno povprečje
je znašalo 11 promilov. Izseljevanje (3,7 promila na leto) je pogojevalo tudi
nadaljnji razvoj do konca šestdesetih let, v teku katerega se je stopnja na
ravne letne rasti znižala na 8,5 promila. Mortaliteta je le izjemoma prese-
gala nataliteto, najizraziteje na začetku stoletja in v petdesetih letih, ko je
razsajala kolera. V zadnjih tridesetih letih 19. stoletja je število prebival
stva naraščalo hitreje kot na Tržaškem in dokaj enakomerno, v prvem de-
setletju 20. stoletja pa je nazadovalo, medtem ko se je v tržaških kraških
vaseh znatno povečalo. V obdobju 1870–1910 se je število prebivalcev kraš-
kega dela tržaškega teritorija povečalo za 29 %, na ozemlju povirske pra-
fare pa za 14 %. Razlika je še očitnejša, če primerjamo obdobje med letoma
1818 oz. 1827 in 1910: prebivalstvo tržaških kraških vasi je naraslo za 130 %,
v vaseh povirske prafare pa za 40 %.
Tabela 6.5: Dejanski in naravni prirast ter selitveni saldo v okrajnem glavarstvu Sežana v letih
1870–19104
Leta Dejanski prirast Naravni prirast Selitveni saldo
1870-80 0,1 9,1 –9,0
1880–90 4,2 9,8 –5,7
1890–00 2,8 10,9 –8,1
1900–10 4,7 14,2 –9,4
1870–1910 12,2 45,5 –33,3
Vir: glej opombo 4.
4 Österreichische Statistik (1882-1914): Ergebnisse der Volkszählungen etc., Band I,
Heft 1 (1880); Band XXXII, Heft 1, 2, 5(1890); Band LXIII, Heft 1, 2; Band LXIV, Heft
1, 2(1900); Band 1 Neue Folge, Heft 1, 2; Band 2 Neue Folge, Heft 1(1910). Wien, K.k.
Statistische Central-Commission.
174
bivalstvo povirskega območja naraščalo veliko hitreje, čemur je botro-
valo tudi priseljevanje. Sodeč po rojstvih je bila rast posebno živahna v
devetdesetih letih. Nato je bila do konca šestdesetih let 19. stoletja v pri
merjavi s tržaškim kraškim območjem zelo skromna. Medtem ko se je na
Tržaškem v tem sedemdesetletnem obdobju število prebivalstva podvoji-
lo, je na povirskem območju naraslo le za okrog 20 %. Posebno kritična
so bila prva tri desetletja 19. stoletja, ko je število prebivalstva, kljub viš-
ji stopnji naravne letne rasti kot v devedesetih letih 18. stoletja (približno
več kot 9 promilov), upadlo zaradi izseljevanja, katerega letno povprečje
je znašalo 11 promilov. Izseljevanje (3,7 promila na leto) je pogojevalo tudi
nadaljnji razvoj do konca šestdesetih let, v teku katerega se je stopnja na
ravne letne rasti znižala na 8,5 promila. Mortaliteta je le izjemoma prese-
gala nataliteto, najizraziteje na začetku stoletja in v petdesetih letih, ko je
razsajala kolera. V zadnjih tridesetih letih 19. stoletja je število prebival
stva naraščalo hitreje kot na Tržaškem in dokaj enakomerno, v prvem de-
setletju 20. stoletja pa je nazadovalo, medtem ko se je v tržaških kraških
vaseh znatno povečalo. V obdobju 1870–1910 se je število prebivalcev kraš-
kega dela tržaškega teritorija povečalo za 29 %, na ozemlju povirske pra-
fare pa za 14 %. Razlika je še očitnejša, če primerjamo obdobje med letoma
1818 oz. 1827 in 1910: prebivalstvo tržaških kraških vasi je naraslo za 130 %,
v vaseh povirske prafare pa za 40 %.
Tabela 6.5: Dejanski in naravni prirast ter selitveni saldo v okrajnem glavarstvu Sežana v letih
1870–19104
Leta Dejanski prirast Naravni prirast Selitveni saldo
1870-80 0,1 9,1 –9,0
1880–90 4,2 9,8 –5,7
1890–00 2,8 10,9 –8,1
1900–10 4,7 14,2 –9,4
1870–1910 12,2 45,5 –33,3
Vir: glej opombo 4.
4 Österreichische Statistik (1882-1914): Ergebnisse der Volkszählungen etc., Band I,
Heft 1 (1880); Band XXXII, Heft 1, 2, 5(1890); Band LXIII, Heft 1, 2; Band LXIV, Heft
1, 2(1900); Band 1 Neue Folge, Heft 1, 2; Band 2 Neue Folge, Heft 1(1910). Wien, K.k.
Statistische Central-Commission.
174
