Page 177 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 177
6: pr ebivalstvo in gospodarski vir i v tr žaškem kr aškem zaledju (16.–20. stoletje)
Ker za zadnjih 30 let 19. stoletja nimamo statistike o naravnem gi
banju, ne moremo izračunati stopenj naravne rasti in selitvenega salda. O
splošnih tendencah demografskega dogajanja pa jasno govorijo podatki za
ozemlje okrajnega glavarstva Sežana, prikazani v tabeli 6.5. Za to območ-
je, ki je vključevalo večji del tržaškega kraškega zaledja, je bila značilna zelo
skromna rast prebivalstva zaradi izseljevanja, ki je bilo usmerjeno pred-
vsem v Trst. V osemdesetih letih je pasivna migracijska bilanca znašala 58
% naravnega prirasta, v naslednjih dveh desetletjih pa 75 oz. 73 % (Kalc
2013, 691). V deželi Goriško-Gradiški je imelo okrajno glavarstvo Sežana
najvišji pasivni migracijski saldo in v prvem desetletju 20. stoletja, ko se je
tudi na hribovitem Tolminskem po dolgem upadanju obrnila v pozitivno
smer, najnižjo rast števila prebivalstva.
Tabela 6.6: Prebivalstvo in stopnje letne rasti v katastrski občini Sežana v letih 1827–1910
Število Absolutni Letna Letna Letni Letni
prebivalcev prirast stopnja stopnja naravni selitveni
1827 rodnosti umrljivosti prirast prirast
1869 1.008
1880 1.663 11,9
1890 1.792 6,8 43,7 31,9 11,7 0,0
1900 1.779 –0,7 39,9 33,3 6,6 0,2
1910 1.876 5,3 37,5 32,4 5,1 –5,8
1.821 –3,0 37,8 28,4 9,4 –4,0
37,3 23,3 14,1 –17,0
Podrobneje lahko o dejavnikih razvoja spregovorimo za katastrsko
občino Sežana, ki je obsegala vasi Sežana, Dane, Orlek in Šmarje (tabela
6.6). Razvoj Sežane se je nekoliko razlikoval tako znotraj okrajnega glavar
stva kot tudi območja povirske prafare. Med letoma 1827 in 1910 se je pre
bivalstvo sežanske katastrske občine povečalo za 80 %, prebivalstvo ozem-
lja povirske prafare pa za 40 %. Razlika je nastala predvsem v predmarčni
dobi in do konca šestdesetih let, ko je kljub izseljevanju število prebival
stva v sežanski katastrski občini živahneje naraščalo. Rast se je nadaljeva-
la v sedemdesetih letih in nato v devetdesetih letih, medtem ko je v osem-
desetih in v prvem desetletju 20. stoletja število prebivalcev nazadovalo in
to kljub padcu umrljivosti. Kot na ostalem ozemlju okrajnega glavarstva,
tako je tudi tu rast omejevalo izseljevanje, ki je v osemdesetih letih in pred-
vsem na začetku novega stoletja povzročilo upad števila prebivalstva. Za
razliko od ostalega ozemlja sežanskega okrajnega glavarstva, kjer je izsel-
175
Ker za zadnjih 30 let 19. stoletja nimamo statistike o naravnem gi
banju, ne moremo izračunati stopenj naravne rasti in selitvenega salda. O
splošnih tendencah demografskega dogajanja pa jasno govorijo podatki za
ozemlje okrajnega glavarstva Sežana, prikazani v tabeli 6.5. Za to območ-
je, ki je vključevalo večji del tržaškega kraškega zaledja, je bila značilna zelo
skromna rast prebivalstva zaradi izseljevanja, ki je bilo usmerjeno pred-
vsem v Trst. V osemdesetih letih je pasivna migracijska bilanca znašala 58
% naravnega prirasta, v naslednjih dveh desetletjih pa 75 oz. 73 % (Kalc
2013, 691). V deželi Goriško-Gradiški je imelo okrajno glavarstvo Sežana
najvišji pasivni migracijski saldo in v prvem desetletju 20. stoletja, ko se je
tudi na hribovitem Tolminskem po dolgem upadanju obrnila v pozitivno
smer, najnižjo rast števila prebivalstva.
Tabela 6.6: Prebivalstvo in stopnje letne rasti v katastrski občini Sežana v letih 1827–1910
Število Absolutni Letna Letna Letni Letni
prebivalcev prirast stopnja stopnja naravni selitveni
1827 rodnosti umrljivosti prirast prirast
1869 1.008
1880 1.663 11,9
1890 1.792 6,8 43,7 31,9 11,7 0,0
1900 1.779 –0,7 39,9 33,3 6,6 0,2
1910 1.876 5,3 37,5 32,4 5,1 –5,8
1.821 –3,0 37,8 28,4 9,4 –4,0
37,3 23,3 14,1 –17,0
Podrobneje lahko o dejavnikih razvoja spregovorimo za katastrsko
občino Sežana, ki je obsegala vasi Sežana, Dane, Orlek in Šmarje (tabela
6.6). Razvoj Sežane se je nekoliko razlikoval tako znotraj okrajnega glavar
stva kot tudi območja povirske prafare. Med letoma 1827 in 1910 se je pre
bivalstvo sežanske katastrske občine povečalo za 80 %, prebivalstvo ozem-
lja povirske prafare pa za 40 %. Razlika je nastala predvsem v predmarčni
dobi in do konca šestdesetih let, ko je kljub izseljevanju število prebival
stva v sežanski katastrski občini živahneje naraščalo. Rast se je nadaljeva-
la v sedemdesetih letih in nato v devetdesetih letih, medtem ko je v osem-
desetih in v prvem desetletju 20. stoletja število prebivalcev nazadovalo in
to kljub padcu umrljivosti. Kot na ostalem ozemlju okrajnega glavarstva,
tako je tudi tu rast omejevalo izseljevanje, ki je v osemdesetih letih in pred-
vsem na začetku novega stoletja povzročilo upad števila prebivalstva. Za
razliko od ostalega ozemlja sežanskega okrajnega glavarstva, kjer je izsel-
175
