Page 168 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 168
preživetje in podjetnost
Razloge je treba iskati v razgibanih dogajanjih na koncu 18. stoletja.
Od leta 1789 do 1800 je število umrlih v tržaški občini znatno presegalo
število rojenih. Naravna bilanca je bila pozitivna samo v letih 1791 in 1799.
Skupno je v tem obdobju umrlo 16 % ljudi več, kot se jih je rodilo. Vrhunci
smrtnosti so bili v letih 1794, 1796 in predvsem leta 1800, ko je število smr
ti za 50 % presegalo število rojenih. To desetletje je bilo za Trst in njegovo
ekonomijo zelo razgibano. V prvi polovici je mesto občutilo učinke vojne
med Avstrijo in revolucionarno Francijo, v drugi pa francoske zasedbe. Na
visoko umrljivost so vplivale predvsem črne koze, ki so se pojavljale skoraj
vsako leto. Najmočneje so razsajale v letih 1789, 1792, predvsem pa v letih
1796 in 1800, ko je za boleznijo umrlo 485 oz. 439 oseb. Skupno je bolezen
v obdobju 1789–1800 pobrala 1.404 življenj. Širila se je predvsem v mestu,
v manjši meri pa je prizadela tudi okolico. Kljub visoki umrljivosti je preb-
ivalstvo mesta od srede sedemdesetih let zaradi množičnega priseljevanja
hitro naraščalo (po ocenah 25 promilov na leto). Tudi obračun naravne ras-
ti je bil zaradi dotoka mladega prebivalstva v reproduktivni starosti pozi-
tiven (Breschi, Kalc in Navarra 2001, 95).
Kaj pa okolica? Za devetdeseta leta nimamo podatkov o rojstvih in
smrtih za celotno kraško območje. Iz posameznih primerov vasi se vseka-
kor kaže, da umrljivost ni tako močno pogojevala naravne rasti prebival-
stva kot v mestu. Število rojenih je v tem desetletju krepko preseglo število
umrlih. Učinek naravnega prirastka na število prebivalstva pa je zmanj
ševalo izseljevanje. V tej fazi je mesto poleg priseljencev iz širšega zaledja
pritegnilo tudi okoliške prebivalce.
Tudi prvo dvajsetletje 19. stoletja je bilo za Trst in njegovo okolico zelo
razgibano, in sicer zaradi mednarodnih političnih in vojnih dogajanj, ki so
posredno in neposredno vplivala na gospodarske razmere in razvoj pros-
tega pristanišča. Padec Beneške republike leta 1797 je okrepil pomorski
in trgovski položaj Trsta. Mesto je pritegnilo številne poslovneže in dru-
go prebivalstvo iz bivših beneških ozemelj. Njegova rast pa je poznala tudi
več zastojev, predvsem za časa tretje francoske zasedbe in Ilirskih pro-
vinc. Takrat je Trst izgubil status prostega pristanišča in pomorsko-trgov-
ski promet je močno upadel zaradi kontinentalne in pomorske blokade. V
zadnjih dveh letih francoskega obdobja je mesto z izselitvijo več kot tret-
jine prebivalstva doživelo pravi demografski kolaps (Kalc 2011). Po odhodu
Francozov pa so se izseljenci vrnili in z njimi so prišli novi priseljenci. Na
koncu tega obdobja je tako mesto vseeno beležilo močno demografsko rast,
ki se je nadaljevala do srede stoletja (Breschi, Kalc in Navarra 2001, 95).
166
Razloge je treba iskati v razgibanih dogajanjih na koncu 18. stoletja.
Od leta 1789 do 1800 je število umrlih v tržaški občini znatno presegalo
število rojenih. Naravna bilanca je bila pozitivna samo v letih 1791 in 1799.
Skupno je v tem obdobju umrlo 16 % ljudi več, kot se jih je rodilo. Vrhunci
smrtnosti so bili v letih 1794, 1796 in predvsem leta 1800, ko je število smr
ti za 50 % presegalo število rojenih. To desetletje je bilo za Trst in njegovo
ekonomijo zelo razgibano. V prvi polovici je mesto občutilo učinke vojne
med Avstrijo in revolucionarno Francijo, v drugi pa francoske zasedbe. Na
visoko umrljivost so vplivale predvsem črne koze, ki so se pojavljale skoraj
vsako leto. Najmočneje so razsajale v letih 1789, 1792, predvsem pa v letih
1796 in 1800, ko je za boleznijo umrlo 485 oz. 439 oseb. Skupno je bolezen
v obdobju 1789–1800 pobrala 1.404 življenj. Širila se je predvsem v mestu,
v manjši meri pa je prizadela tudi okolico. Kljub visoki umrljivosti je preb-
ivalstvo mesta od srede sedemdesetih let zaradi množičnega priseljevanja
hitro naraščalo (po ocenah 25 promilov na leto). Tudi obračun naravne ras-
ti je bil zaradi dotoka mladega prebivalstva v reproduktivni starosti pozi-
tiven (Breschi, Kalc in Navarra 2001, 95).
Kaj pa okolica? Za devetdeseta leta nimamo podatkov o rojstvih in
smrtih za celotno kraško območje. Iz posameznih primerov vasi se vseka-
kor kaže, da umrljivost ni tako močno pogojevala naravne rasti prebival-
stva kot v mestu. Število rojenih je v tem desetletju krepko preseglo število
umrlih. Učinek naravnega prirastka na število prebivalstva pa je zmanj
ševalo izseljevanje. V tej fazi je mesto poleg priseljencev iz širšega zaledja
pritegnilo tudi okoliške prebivalce.
Tudi prvo dvajsetletje 19. stoletja je bilo za Trst in njegovo okolico zelo
razgibano, in sicer zaradi mednarodnih političnih in vojnih dogajanj, ki so
posredno in neposredno vplivala na gospodarske razmere in razvoj pros-
tega pristanišča. Padec Beneške republike leta 1797 je okrepil pomorski
in trgovski položaj Trsta. Mesto je pritegnilo številne poslovneže in dru-
go prebivalstvo iz bivših beneških ozemelj. Njegova rast pa je poznala tudi
več zastojev, predvsem za časa tretje francoske zasedbe in Ilirskih pro-
vinc. Takrat je Trst izgubil status prostega pristanišča in pomorsko-trgov-
ski promet je močno upadel zaradi kontinentalne in pomorske blokade. V
zadnjih dveh letih francoskega obdobja je mesto z izselitvijo več kot tret-
jine prebivalstva doživelo pravi demografski kolaps (Kalc 2011). Po odhodu
Francozov pa so se izseljenci vrnili in z njimi so prišli novi priseljenci. Na
koncu tega obdobja je tako mesto vseeno beležilo močno demografsko rast,
ki se je nadaljevala do srede stoletja (Breschi, Kalc in Navarra 2001, 95).
166
