Page 174 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 174
preživetje in podjetnost
2.2 Prebivalstvo povirske prafare
Gibanje in obseg prebivalstva povirske prafare do 19. stoletja moremo, ob
pomanjkanju popisnih podatkov, od srede 17. stoletja v grobem oceniti na
podlagi statistike rojstev. Pri tem smo se poslužili enakega količnika kot
pri oceni kraškega dela tržaškega teritorija, to je razmerja enega rojstva na
vsakih 27,59 prebivalcev. Iz urbarjev izvemo, da je bilo v 15. stoletju območ
je redko poseljeno. Prazne hube indikativno kažejo, da je prebivalstvo vsaj
do začetka stoletja upadalo, do konca pa se nekoliko povečalo (Kos 1954).
Večja rast je nastopila v obdobju do srede 17. stoletja, ko ocena izkaže prib-
ližno 1.600 prebivalcev. V drugi polovici 17. stoletja je bila dinamika podob-
no kot v tržaških vaseh nihajoča in število prebivalcev se ni bistveno spre-
menilo. V 18. stoletju je opaziti tendenco naraščanja do kriznega momenta
v štiridesetih letih in nato ponovno rast do sedemdesetih let. Dinamika je
bila torej v glavnem enaka dinamiki tržaških vasi in Trsta.
Graf 6.5: Ocena števila prebivalstva v povirski prafari na podlagi števila rojstev v letih
1656–1775
Vir: ŠAK, Župnija Povir, Župnija Sežana, Župnija Divača, Kaplanija Štorje, Knjige krstov.
172
2.2 Prebivalstvo povirske prafare
Gibanje in obseg prebivalstva povirske prafare do 19. stoletja moremo, ob
pomanjkanju popisnih podatkov, od srede 17. stoletja v grobem oceniti na
podlagi statistike rojstev. Pri tem smo se poslužili enakega količnika kot
pri oceni kraškega dela tržaškega teritorija, to je razmerja enega rojstva na
vsakih 27,59 prebivalcev. Iz urbarjev izvemo, da je bilo v 15. stoletju območ
je redko poseljeno. Prazne hube indikativno kažejo, da je prebivalstvo vsaj
do začetka stoletja upadalo, do konca pa se nekoliko povečalo (Kos 1954).
Večja rast je nastopila v obdobju do srede 17. stoletja, ko ocena izkaže prib-
ližno 1.600 prebivalcev. V drugi polovici 17. stoletja je bila dinamika podob-
no kot v tržaških vaseh nihajoča in število prebivalcev se ni bistveno spre-
menilo. V 18. stoletju je opaziti tendenco naraščanja do kriznega momenta
v štiridesetih letih in nato ponovno rast do sedemdesetih let. Dinamika je
bila torej v glavnem enaka dinamiki tržaških vasi in Trsta.
Graf 6.5: Ocena števila prebivalstva v povirski prafari na podlagi števila rojstev v letih
1656–1775
Vir: ŠAK, Župnija Povir, Župnija Sežana, Župnija Divača, Kaplanija Štorje, Knjige krstov.
172
