Page 169 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 169
6: pr ebivalstvo in gospodarski vir i v tr žaškem kr aškem zaledju (16.–20. stoletje)
Graf 6.3: Rojstva in smrti v župnijah Opčine, Prosek, Bazovica, Križ in Kontovel v letih 1815–
1850 (absolutne vrednosti)
Vir: Montanelli 1905.
Tržaške kraške vasi so v prvi polovici 19. stoletjem doživele najhitrejšo
rast prebivalstva celotnega obravnavanega obdobja. V prvih desetih letih je
bila stopnja letne rasti nekoliko nižja od izkazane v tabeli 6.2 (14,8 promi-
la), ker je podatek o prebivalstvu iz leta 1800, kot rečeno, prenizek. Tempo
rasti pa je bil v primerjavi s prejšnjim obdobjem trikrat večji in se je nato še
stopnjeval. Spremembe oblasti in upravnega sistema, davščine in služnosti,
ki so jih nalagali Francozi, vojne razmere in drugi dejavniki so se odraža-
li tudi tu. Kmetje so morali s svojo vprežno živino služiti francoski vojski
in za druge potrebe administracije. Pogosto so bili na poti ne samo v mes-
to in po ožjem teritoriju, ampak vse do Ljubljane, kar je oteževalo njihove
običajne gospodarske dejavnosti. Vendar okolica za časa Ilirskih provinc
ni utrpela množičnega izseljevanja. Po odhodu Francozov je splošno krizo
spremljala povečana umrljivost. Ta je dosegla višek leta 1816 in predvsem
1817 ob drugi zaporedni slabi letini, ki je bila posledica nenavadnih vre-
menskih pojavov, povezanih z izbruhom vulkana Tambore leta 1815. Tega
leta je na Tržaškem število smrti v primerjavi z letom 1816 naraslo za 76 %
(Brodmann, 102). Naravni prirastek na kraškem območju je bil vsekakor,
167
Graf 6.3: Rojstva in smrti v župnijah Opčine, Prosek, Bazovica, Križ in Kontovel v letih 1815–
1850 (absolutne vrednosti)
Vir: Montanelli 1905.
Tržaške kraške vasi so v prvi polovici 19. stoletjem doživele najhitrejšo
rast prebivalstva celotnega obravnavanega obdobja. V prvih desetih letih je
bila stopnja letne rasti nekoliko nižja od izkazane v tabeli 6.2 (14,8 promi-
la), ker je podatek o prebivalstvu iz leta 1800, kot rečeno, prenizek. Tempo
rasti pa je bil v primerjavi s prejšnjim obdobjem trikrat večji in se je nato še
stopnjeval. Spremembe oblasti in upravnega sistema, davščine in služnosti,
ki so jih nalagali Francozi, vojne razmere in drugi dejavniki so se odraža-
li tudi tu. Kmetje so morali s svojo vprežno živino služiti francoski vojski
in za druge potrebe administracije. Pogosto so bili na poti ne samo v mes-
to in po ožjem teritoriju, ampak vse do Ljubljane, kar je oteževalo njihove
običajne gospodarske dejavnosti. Vendar okolica za časa Ilirskih provinc
ni utrpela množičnega izseljevanja. Po odhodu Francozov je splošno krizo
spremljala povečana umrljivost. Ta je dosegla višek leta 1816 in predvsem
1817 ob drugi zaporedni slabi letini, ki je bila posledica nenavadnih vre-
menskih pojavov, povezanih z izbruhom vulkana Tambore leta 1815. Tega
leta je na Tržaškem število smrti v primerjavi z letom 1816 naraslo za 76 %
(Brodmann, 102). Naravni prirastek na kraškem območju je bil vsekakor,
167
