Page 186 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 186
preživetje in podjetnost
razvoja. Razširjeno je bilo zaposlovanje v pristanišču pri nakladanju, raz-
kladanju in razvažanju ladijskih tovorov. Delali so tudi po ladjedelnicah v
Trstu, Tržiču in Pulju kot poklicni delavci, na primer tesarji, kovači in mi
zarji (Pahor 1976). Pri tem je šlo za različne oblike mobilnosti. Eni so na
delo odhajali sezonsko, drugi so bili stalno zaposleni v Trstu in so se domov
vračali konec tedna, večji del izseljevanja pa je bil trajnega tipa. Izviralo ni
samo iz omejenih perspektiv obstoja v okviru vaškega gospodarskega in
družbenega sistema. Prehajanje v mesto je bilo tudi odzivanje na priložnos-
ti, ki jih je mesto ponujalo, izbira v želji po družbeni mobilnosti in presto-
pu iz tradicionalnega v modernejše, mestno življenjsko okolje. Priseljenci s
Krasa so bili pomembna komponenta tržaškega prebivalstva in v desetlet-
jih pred prvo svetovno vojno so bili dobro zastopani tako v delavskih kot v
malomeščanskih slovenskih vrstah.
Zaključek
V svoji študiji o kulturni krajini Krasa Panjek izpostavlja, kako si kraške
krajine in ekonomije, ki jo je oblikovala vsaj od novega veka dalje, ni mogo-
če razlagati zgolj v luči agrarnega izkoriščanja teritorija. Upoštevati je tre-
ba tudi neagrarne dejavnosti prebivalstva, ki so z agrarnimi tvorile integri-
ran kmečki gospodarski sistem (Panjek 2015). Ta sistem je imel med svojimi
najvplivnejšimi zunanjimi dejavniki mesto Trst, ki je prestavljalo trg agrar-
nih proizvodov in hkrati s svojo trgovsko, pomorsko in drugo ekonomi-
jo generator priložnosti neagrarnega dohodka. Potencial in vpliv mesta na
razv oj zaledja se je eksponencialno večal po proglasitvi prostega pristani-
šča na začetku 18. stoletja. V tej luči si je treba razlagati tudi razvoj prebival-
stva. Kraške vasi v tržaški občini so bile v kontekstu razmerja med mestom
in njegovim podeželjem zaradi neposredne bližine in pripadnosti mestne-
mu upravnemu ozemlju v privilegiranem položaju. V času proste luke je
kmečko prebivalstvo uživalo carinske in druge pravne privilegije ter zaš-
čito gospodarsko najdonosnejših proizvodov. Integracija med agrarno eko-
nomijo in neagrarnimi dejavnostmi je tu lahko prišla logistično najbolje
do izraza v najrazličnejših kombinacijah. Število prebivalstva je zahvalju-
joč kombiniranju različnih oblik dohodka v povezavi z mestno ekonomi-
jo presegalo gospodarsko nosilnost samih agrarnih virov. Tržaški policijski
ravnatelj Antonio Pittoni je v zvezi s tem že leta 1786 poročal dvorni pisar-
ni, da se kmetje tržaškega podeželja napajajo v mestnem bogastvu in da je
v vaseh, kot sta Križ in Prosek, mogoče naleteti na hiše gosposkega izgleda.
Prebivalci tržaškega podeželja naj ne bi poznali revščine in mnogi naj bi bili
184
razvoja. Razširjeno je bilo zaposlovanje v pristanišču pri nakladanju, raz-
kladanju in razvažanju ladijskih tovorov. Delali so tudi po ladjedelnicah v
Trstu, Tržiču in Pulju kot poklicni delavci, na primer tesarji, kovači in mi
zarji (Pahor 1976). Pri tem je šlo za različne oblike mobilnosti. Eni so na
delo odhajali sezonsko, drugi so bili stalno zaposleni v Trstu in so se domov
vračali konec tedna, večji del izseljevanja pa je bil trajnega tipa. Izviralo ni
samo iz omejenih perspektiv obstoja v okviru vaškega gospodarskega in
družbenega sistema. Prehajanje v mesto je bilo tudi odzivanje na priložnos-
ti, ki jih je mesto ponujalo, izbira v želji po družbeni mobilnosti in presto-
pu iz tradicionalnega v modernejše, mestno življenjsko okolje. Priseljenci s
Krasa so bili pomembna komponenta tržaškega prebivalstva in v desetlet-
jih pred prvo svetovno vojno so bili dobro zastopani tako v delavskih kot v
malomeščanskih slovenskih vrstah.
Zaključek
V svoji študiji o kulturni krajini Krasa Panjek izpostavlja, kako si kraške
krajine in ekonomije, ki jo je oblikovala vsaj od novega veka dalje, ni mogo-
če razlagati zgolj v luči agrarnega izkoriščanja teritorija. Upoštevati je tre-
ba tudi neagrarne dejavnosti prebivalstva, ki so z agrarnimi tvorile integri-
ran kmečki gospodarski sistem (Panjek 2015). Ta sistem je imel med svojimi
najvplivnejšimi zunanjimi dejavniki mesto Trst, ki je prestavljalo trg agrar-
nih proizvodov in hkrati s svojo trgovsko, pomorsko in drugo ekonomi-
jo generator priložnosti neagrarnega dohodka. Potencial in vpliv mesta na
razv oj zaledja se je eksponencialno večal po proglasitvi prostega pristani-
šča na začetku 18. stoletja. V tej luči si je treba razlagati tudi razvoj prebival-
stva. Kraške vasi v tržaški občini so bile v kontekstu razmerja med mestom
in njegovim podeželjem zaradi neposredne bližine in pripadnosti mestne-
mu upravnemu ozemlju v privilegiranem položaju. V času proste luke je
kmečko prebivalstvo uživalo carinske in druge pravne privilegije ter zaš-
čito gospodarsko najdonosnejših proizvodov. Integracija med agrarno eko-
nomijo in neagrarnimi dejavnostmi je tu lahko prišla logistično najbolje
do izraza v najrazličnejših kombinacijah. Število prebivalstva je zahvalju-
joč kombiniranju različnih oblik dohodka v povezavi z mestno ekonomi-
jo presegalo gospodarsko nosilnost samih agrarnih virov. Tržaški policijski
ravnatelj Antonio Pittoni je v zvezi s tem že leta 1786 poročal dvorni pisar-
ni, da se kmetje tržaškega podeželja napajajo v mestnem bogastvu in da je
v vaseh, kot sta Križ in Prosek, mogoče naleteti na hiše gosposkega izgleda.
Prebivalci tržaškega podeželja naj ne bi poznali revščine in mnogi naj bi bili
184
