Page 187 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 187
6: pr ebivalstvo in gospodarski vir i v tr žaškem kr aškem zaledju (16.–20. stoletje)
»bogati«. Temu bogastvu pa so botrovali neagrarni viri dohodka in kme-
tijstvo naj bi bilo zaradi tega zanemarjeno (Dorsi 1989, 143–5). Ekspanzija
mesta je, kot smo videli, spodbudila prestrukturiranje agrarnih dejavno-
sti, njegova bližina in prometne povezave pa so dovoljevale dinamično igro
kombiniranja agrarnih in neagrarnih virov. Ti so v zadnjem delu obrav-
navanega obdobja v večjih vaseh pridobivali na pomenu in ustvarjali sloje
nekmečkega prebivalstva.
Tudi vasi povirske prafare so živele v simbiozi s Trstom in izkoriščale
možnosti integracije med agrarnimi in neagrarnimi viri dohodka. Zaradi
večje razdalje, pripadnosti drugim upravnim enotam in še drugih oko-
liščin pa je bilo usklajevanje agrarnega dohodka z viri mestne ekonomi-
je v prim erjavi s tržaškimi kraškimi vasmi omejeno in nezadostno, da bi
lahko nosilo težo tako živahne naravne demografske rasti. Zato se je ta
v veliki meri pretvarjala v stalno izseljevanje, počasno rast, stagnacijo ali
celo padanje števila prebivalstva. Tako je, na primer, v Povirju število preb-
ivalstva v 19. stoletju ostalo nespremenjeno, Sežana pa je imela kljub vlo-
gi regionalnega središča v desetletjih pred prvo svetovno vojno celo najviš-
jo stopnjo izseljevanja. Tudi v kraškem delu tržaške občine so demografsko
rast uravnavala migracijska gibanja, ki so bila odraz splošnih zgodovin-
skih trendov in specifičnih faz tržaškega razvoja. V obdobjih rasti mesta in
njegove ekonomije je priseljence pritegnila tudi njegova neposredna kmeč-
ka okolica. Do srede 19. stoletja so ti zapolnjevali vrzeli negativnega narav
nega salda. Ko se je naravna rast stabilizirala in je smrtnost ni več ogrožala,
pa je izseljevanje odnašalo del prebivalstva, ki v vaškem družbenogos
podarskem sistemu ni videlo zadovoljivih življenjskih perspektiv. Dejstvo,
da je od osemdesetih let 19. stoletja in tudi v prvem desetletju 20. stolet-
ja, ko se je število prebivalstva občutno povečalo, izseljevanje iz kraških
vasi tržaške občine pojemalo, kaže, da je rast mesta v tem obdobju zagotav
ljala vzdržnost sistema integrirane ekonomije na njegovem neposrednem
podeželju. Ob njej pa je rasel delež prebivalstva, pri katerem sta bili primar-
na dejavnost in glavnina dohodka neagrarna.
Viri in literatura
Arhivski viri
AGT: Archivio Generale del Comune di Trieste
Archivio Magistratuale 1815–1852
185
»bogati«. Temu bogastvu pa so botrovali neagrarni viri dohodka in kme-
tijstvo naj bi bilo zaradi tega zanemarjeno (Dorsi 1989, 143–5). Ekspanzija
mesta je, kot smo videli, spodbudila prestrukturiranje agrarnih dejavno-
sti, njegova bližina in prometne povezave pa so dovoljevale dinamično igro
kombiniranja agrarnih in neagrarnih virov. Ti so v zadnjem delu obrav-
navanega obdobja v večjih vaseh pridobivali na pomenu in ustvarjali sloje
nekmečkega prebivalstva.
Tudi vasi povirske prafare so živele v simbiozi s Trstom in izkoriščale
možnosti integracije med agrarnimi in neagrarnimi viri dohodka. Zaradi
večje razdalje, pripadnosti drugim upravnim enotam in še drugih oko-
liščin pa je bilo usklajevanje agrarnega dohodka z viri mestne ekonomi-
je v prim erjavi s tržaškimi kraškimi vasmi omejeno in nezadostno, da bi
lahko nosilo težo tako živahne naravne demografske rasti. Zato se je ta
v veliki meri pretvarjala v stalno izseljevanje, počasno rast, stagnacijo ali
celo padanje števila prebivalstva. Tako je, na primer, v Povirju število preb-
ivalstva v 19. stoletju ostalo nespremenjeno, Sežana pa je imela kljub vlo-
gi regionalnega središča v desetletjih pred prvo svetovno vojno celo najviš-
jo stopnjo izseljevanja. Tudi v kraškem delu tržaške občine so demografsko
rast uravnavala migracijska gibanja, ki so bila odraz splošnih zgodovin-
skih trendov in specifičnih faz tržaškega razvoja. V obdobjih rasti mesta in
njegove ekonomije je priseljence pritegnila tudi njegova neposredna kmeč-
ka okolica. Do srede 19. stoletja so ti zapolnjevali vrzeli negativnega narav
nega salda. Ko se je naravna rast stabilizirala in je smrtnost ni več ogrožala,
pa je izseljevanje odnašalo del prebivalstva, ki v vaškem družbenogos
podarskem sistemu ni videlo zadovoljivih življenjskih perspektiv. Dejstvo,
da je od osemdesetih let 19. stoletja in tudi v prvem desetletju 20. stolet-
ja, ko se je število prebivalstva občutno povečalo, izseljevanje iz kraških
vasi tržaške občine pojemalo, kaže, da je rast mesta v tem obdobju zagotav
ljala vzdržnost sistema integrirane ekonomije na njegovem neposrednem
podeželju. Ob njej pa je rasel delež prebivalstva, pri katerem sta bili primar-
na dejavnost in glavnina dohodka neagrarna.
Viri in literatura
Arhivski viri
AGT: Archivio Generale del Comune di Trieste
Archivio Magistratuale 1815–1852
185
