Page 182 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 182
preživetje in podjetnost
neagrarne dejavnosti (Kandler 1846; Dorsi 1989; Kalc 2009; Panjek 2015,
90, 101–2).
Z rastjo pristanišča se je okrepila prometna vloga srednjega in vzhod-
nega kraškega območja, predvsem pa Opčin in Bazovice. Mimo Bazovice
je vodila cestna povezava med Trstom in Reko, ki so jo zgradili v šestde-
setih letih 18. stoletja. Tržaška občina je zato v Bazovici postavila gostil-
no s počivališčem za voznike in vprežno živino. Tu sta bili še carinarnica
in postaja mejnih stražarjev, sredi osemdesetih let je postala vas sedež sa-
mostojne kaplanije, proti koncu stoletja pa so odprli šolo. Bazovica je raz-
polagala z obsežnim vaškim ozemljem, na katerem so kmetje pridobiva-
li nove obdelovalne površine in travnike, velike pa so bile tudi pašniške in
druge površine v skupni rabi. Še bolj so se okrepile prometna vloga in z njo
povezane gospodarske dejavnosti na Opčinah. Skozi Opčine je tekla cest-
na povezava Trsta s Kranjsko in z vzhodnejšimi ter s severnejšimi avstrij
skimi deželami. Ta se je ob vasi križala s cesto, ki je vodila v eni smeri proti
Reki, v drugi proti Furlaniji. Ko so leta 1780 dogradili neposredni cestni od-
sek, ki je skrajšal pot z Opčin v spodnje mesto, se je ponudila nova možnost
zaslužka: podpora vozovom pri premagovanju strmine, ki je terjala do-
datno vprego desetih in več volov. Ta dejavnost je openskim in sosednjim
kmetom prinašala zaslužek, dokler niso leta 1830 zgradili nove, položnejše
cestne povezave med mestom in kraško planoto (Zubini 2007) .
Ekspanzija mesta je ponujala še druge vire neagrarnega zaslužka, na
primer prevozne usluge v pristanišču in za potrebe vojske, delo v gradbe-
nem sektorju in pri vzdrževanju javne infrastrukture. Vzdrževanje cest je
spadalo med robotne obveznosti tržaških kmetov, ki so po opravljeni ro-
boti delo nadaljevali proti plačilu. Nekateri so jemali vzdrževalna dela v
zakup in pri njih zaposlovali sovaščane. Najbolj znana sta primera kmečkih
in gostilničarskih družin Dolenc in Luxa s Proseka, ki sta v devetdesetih
letih 18. stoletja tekmovali za tovrstni apalt. Posebno podjeten je bil dolgo-
letni proseški župan in vplivnež Matija Dolenc, ki je za opravljanje svojih
robotnih obveznosti najemal revne sovaščane, dokler ga ni policijska direk-
cija prisilila k disciplini, ki je predvidevala neposredno opravljanje robotne
dolžnosti. Bil pa je tudi poštni mojster v Sežani in Križu. Tu je na lastne
stroške ob poštni postaji zgradil velik vodnjak za potrebe poštnih vpreg.
Od kolektivnih gospodarskih pobud je zanimiv primer skupine kmetov iz
Opčin, ki so v devetdesetih letih 18. stoletja vzeli v apalt tamkajšnjo občin-
sko gostilno s prenočišči in počivališči za furmansko živino, na območju
sosesk pod kraškim robom pa primer apalta za vzdrževanje mestne čistoče.
180
neagrarne dejavnosti (Kandler 1846; Dorsi 1989; Kalc 2009; Panjek 2015,
90, 101–2).
Z rastjo pristanišča se je okrepila prometna vloga srednjega in vzhod-
nega kraškega območja, predvsem pa Opčin in Bazovice. Mimo Bazovice
je vodila cestna povezava med Trstom in Reko, ki so jo zgradili v šestde-
setih letih 18. stoletja. Tržaška občina je zato v Bazovici postavila gostil-
no s počivališčem za voznike in vprežno živino. Tu sta bili še carinarnica
in postaja mejnih stražarjev, sredi osemdesetih let je postala vas sedež sa-
mostojne kaplanije, proti koncu stoletja pa so odprli šolo. Bazovica je raz-
polagala z obsežnim vaškim ozemljem, na katerem so kmetje pridobiva-
li nove obdelovalne površine in travnike, velike pa so bile tudi pašniške in
druge površine v skupni rabi. Še bolj so se okrepile prometna vloga in z njo
povezane gospodarske dejavnosti na Opčinah. Skozi Opčine je tekla cest-
na povezava Trsta s Kranjsko in z vzhodnejšimi ter s severnejšimi avstrij
skimi deželami. Ta se je ob vasi križala s cesto, ki je vodila v eni smeri proti
Reki, v drugi proti Furlaniji. Ko so leta 1780 dogradili neposredni cestni od-
sek, ki je skrajšal pot z Opčin v spodnje mesto, se je ponudila nova možnost
zaslužka: podpora vozovom pri premagovanju strmine, ki je terjala do-
datno vprego desetih in več volov. Ta dejavnost je openskim in sosednjim
kmetom prinašala zaslužek, dokler niso leta 1830 zgradili nove, položnejše
cestne povezave med mestom in kraško planoto (Zubini 2007) .
Ekspanzija mesta je ponujala še druge vire neagrarnega zaslužka, na
primer prevozne usluge v pristanišču in za potrebe vojske, delo v gradbe-
nem sektorju in pri vzdrževanju javne infrastrukture. Vzdrževanje cest je
spadalo med robotne obveznosti tržaških kmetov, ki so po opravljeni ro-
boti delo nadaljevali proti plačilu. Nekateri so jemali vzdrževalna dela v
zakup in pri njih zaposlovali sovaščane. Najbolj znana sta primera kmečkih
in gostilničarskih družin Dolenc in Luxa s Proseka, ki sta v devetdesetih
letih 18. stoletja tekmovali za tovrstni apalt. Posebno podjeten je bil dolgo-
letni proseški župan in vplivnež Matija Dolenc, ki je za opravljanje svojih
robotnih obveznosti najemal revne sovaščane, dokler ga ni policijska direk-
cija prisilila k disciplini, ki je predvidevala neposredno opravljanje robotne
dolžnosti. Bil pa je tudi poštni mojster v Sežani in Križu. Tu je na lastne
stroške ob poštni postaji zgradil velik vodnjak za potrebe poštnih vpreg.
Od kolektivnih gospodarskih pobud je zanimiv primer skupine kmetov iz
Opčin, ki so v devetdesetih letih 18. stoletja vzeli v apalt tamkajšnjo občin-
sko gostilno s prenočišči in počivališči za furmansko živino, na območju
sosesk pod kraškim robom pa primer apalta za vzdrževanje mestne čistoče.
180
