Page 191 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 191
Integriranje dohodkov v kmečki ekonomiji
v dobi industrializacije
Žarko Lazarević
Inštitut za novejšo zgodovino
Kongresni trg 1, Ljubljana
zarko.lazarevic@inz.si
Uvod
Tema razprave je vprašanje integriranja različnih virov dohodkov v kmeč-
kem gospodarstvu v času industrializacije, to je v času do druge svetovne
vojne. Za slovenski prostor je od zadnjih desetletij 19. stoletja značilen po-
časen proces industrializacije. Industrializacija je bila sestavni del druž-
bene in ekonomske penetracije kapitalističnih odnosov. Kot taka počasi
spreminja gospodarska in družbena razmerja. Tudi kmetijstvo ni bilo iz-
ven tega procesa. Industrializacija in prodirajoči kapitalistični odnosi so na
koncept kmečkega gospodarjenja vplivali večplastno (Gospodarska 1970,
619–51). Vplivi so bili tako ekonomski kot socialni. Ekonomski v smislu, da
morajo kmetije in kmetje nastopati na trgu zaradi logike denarnega gospo-
darjenja. Trg določa ceno kmečkih pridelkov in dela, ker je prostor menja-
ve, prodaje in nakupov. Socialni vplivi so tudi večplastni. Na eni strani gre
za kulturno preobrazbo podeželja z intenzivnim prodorom in uporabo poj-
mov, kot so dobiček, kredit, obresti, kapital, vrednost dela in podobno, če
navedemo le nekatere, se pravi kategorij, ki jih prinaša koncept kapitalistič-
nih odnosov. Ko govorimo o kapitalizmu, se je vsekakor priročno nasloniti
na Braudelovo razločevalno tipologijo. Avtor namreč loči med kapitalistič-
nim in tržnim gospodarstvom (Braudel 2010, 64). Če ostanemo v okviru
kmetijstva, potem lahko po Braudelu zatrdimo, da je vsak kmet odvisen od
trga, saj svoje pridelke prodaja na trgu, pa zato še nima značaja kapitalistič-
nega podjetja. Na drugi strani gre za procese socialne modernizacije, spre-
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.189-215 189
v dobi industrializacije
Žarko Lazarević
Inštitut za novejšo zgodovino
Kongresni trg 1, Ljubljana
zarko.lazarevic@inz.si
Uvod
Tema razprave je vprašanje integriranja različnih virov dohodkov v kmeč-
kem gospodarstvu v času industrializacije, to je v času do druge svetovne
vojne. Za slovenski prostor je od zadnjih desetletij 19. stoletja značilen po-
časen proces industrializacije. Industrializacija je bila sestavni del druž-
bene in ekonomske penetracije kapitalističnih odnosov. Kot taka počasi
spreminja gospodarska in družbena razmerja. Tudi kmetijstvo ni bilo iz-
ven tega procesa. Industrializacija in prodirajoči kapitalistični odnosi so na
koncept kmečkega gospodarjenja vplivali večplastno (Gospodarska 1970,
619–51). Vplivi so bili tako ekonomski kot socialni. Ekonomski v smislu, da
morajo kmetije in kmetje nastopati na trgu zaradi logike denarnega gospo-
darjenja. Trg določa ceno kmečkih pridelkov in dela, ker je prostor menja-
ve, prodaje in nakupov. Socialni vplivi so tudi večplastni. Na eni strani gre
za kulturno preobrazbo podeželja z intenzivnim prodorom in uporabo poj-
mov, kot so dobiček, kredit, obresti, kapital, vrednost dela in podobno, če
navedemo le nekatere, se pravi kategorij, ki jih prinaša koncept kapitalistič-
nih odnosov. Ko govorimo o kapitalizmu, se je vsekakor priročno nasloniti
na Braudelovo razločevalno tipologijo. Avtor namreč loči med kapitalistič-
nim in tržnim gospodarstvom (Braudel 2010, 64). Če ostanemo v okviru
kmetijstva, potem lahko po Braudelu zatrdimo, da je vsak kmet odvisen od
trga, saj svoje pridelke prodaja na trgu, pa zato še nima značaja kapitalistič-
nega podjetja. Na drugi strani gre za procese socialne modernizacije, spre-
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.189-215 189
