Page 184 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 184
preživetje in podjetnost
1970). Posebna vrsta lova je bil tunolov, ki je terjal kolektivno udeležbo vseh
ribičev in pomoč širše vaške skupnosti za potegnitev polnih mrež na kop-
no. V drugi polovici 19. stoletja so se širili tudi mornariški in drugi pok
lici, povezani z morjem (Volpi Lisjak 1996). V Križu se je hkrati uveljavilo
kamnarstvo, ki so ga spodbudile mestne in infrastrukturne gradnje kot na
primer železniška, in sama rast vasi, v katerih se je z življenjskim standar-
dom dvigovala tudi gradbena raven bivališč (Brecelj, Legiša in Vogrič 1989).
Zaradi diverzificirane ekonomije je bil Križ v 19. stoletju najobljudenejša
vas kraškega dela tržaške občine. Potem so prvo mesto prevzele Opčine, ki
so prometno vlogo okrepile s postajo in oskrbovalno točko južne železnice,
medtem ko se je konec 19. stoletja okrog zgodovinskega vaškega jedra zače-
la širiti povsem nova soseska s številnimi razkošnimi meščanskimi vilami.
K gospodarski in rezidenčni vlogi Opčin je prispevala tramvajska proga
številka 2, ki so jo predali prometu leta 1903. Ta proga, imen ovana »openski
tramvaj«, je povezala kraški rob neposredno z mestnim središčem in s tem
pospešila raznolikost openskega gospodarstva (Bufon in Kalc 1991). Manjše
vasi, kot so bile Gropada, Padriče, Bani in Trebče, pa so ohranjale pretežno
kmečki značaj in dohodek prebivalstva je temeljil na kombinaciji agrarnih
dejavnosti ter zaslužka od dela v mestu.
4. Podobnosti in razlike na povirskem območju
Kot smo videli, se je od konca 18. stoletja demografski razvoj na območju
povirske prafare razlikoval od razvoja kraških vasi tržaške občine. V zad-
njem dvajsetletju 18. stoletja je povirsko prebivalstvo naraščalo hitreje od
tržaškega, v 19. stoletju in do prve svetovne vojne pa se je težnja obrnila.
Rast prebivalstva tržaških vasi je bila trikrat večja kot v povirski prafari.
Razliko je v glavnem pripisati izseljevanju, ki je bilo na povirskem, od mes-
ta nekoliko oddaljenejšem območju večje kot na tržaškem. Prebivalstvo je
občutneje naraslo le v nekaterih vaseh, predvsem v Sežani in Divači. Tudi
v pomembnem regionalnem središču, kot je bila Sežana, pa je ostajala rast
od sedemdesetih let stoletja skromna in znatno nižja od rasti celotnega po-
virskega ozemlja. Prebivalstvo sežanske katastrske občine se je do zadnje-
ga avstrijskega štetja leta 1910 povečalo le za 9 % nasproti 14-odstotni ras-
ti celotnega območja in 12-odstotni rasti na ozemlju sežanskega okrajnega
glavarstva. Iz sežanske katastrske občine, ki se je nahajala v najugodnejši
prometni legi do Trsta, je bil očitno odliv prebivalstva izrazitejši. Podobno
tendenco kažeta zlasti na začetku 20. stoletja tudi Štorje in Divača.
182
1970). Posebna vrsta lova je bil tunolov, ki je terjal kolektivno udeležbo vseh
ribičev in pomoč širše vaške skupnosti za potegnitev polnih mrež na kop-
no. V drugi polovici 19. stoletja so se širili tudi mornariški in drugi pok
lici, povezani z morjem (Volpi Lisjak 1996). V Križu se je hkrati uveljavilo
kamnarstvo, ki so ga spodbudile mestne in infrastrukturne gradnje kot na
primer železniška, in sama rast vasi, v katerih se je z življenjskim standar-
dom dvigovala tudi gradbena raven bivališč (Brecelj, Legiša in Vogrič 1989).
Zaradi diverzificirane ekonomije je bil Križ v 19. stoletju najobljudenejša
vas kraškega dela tržaške občine. Potem so prvo mesto prevzele Opčine, ki
so prometno vlogo okrepile s postajo in oskrbovalno točko južne železnice,
medtem ko se je konec 19. stoletja okrog zgodovinskega vaškega jedra zače-
la širiti povsem nova soseska s številnimi razkošnimi meščanskimi vilami.
K gospodarski in rezidenčni vlogi Opčin je prispevala tramvajska proga
številka 2, ki so jo predali prometu leta 1903. Ta proga, imen ovana »openski
tramvaj«, je povezala kraški rob neposredno z mestnim središčem in s tem
pospešila raznolikost openskega gospodarstva (Bufon in Kalc 1991). Manjše
vasi, kot so bile Gropada, Padriče, Bani in Trebče, pa so ohranjale pretežno
kmečki značaj in dohodek prebivalstva je temeljil na kombinaciji agrarnih
dejavnosti ter zaslužka od dela v mestu.
4. Podobnosti in razlike na povirskem območju
Kot smo videli, se je od konca 18. stoletja demografski razvoj na območju
povirske prafare razlikoval od razvoja kraških vasi tržaške občine. V zad-
njem dvajsetletju 18. stoletja je povirsko prebivalstvo naraščalo hitreje od
tržaškega, v 19. stoletju in do prve svetovne vojne pa se je težnja obrnila.
Rast prebivalstva tržaških vasi je bila trikrat večja kot v povirski prafari.
Razliko je v glavnem pripisati izseljevanju, ki je bilo na povirskem, od mes-
ta nekoliko oddaljenejšem območju večje kot na tržaškem. Prebivalstvo je
občutneje naraslo le v nekaterih vaseh, predvsem v Sežani in Divači. Tudi
v pomembnem regionalnem središču, kot je bila Sežana, pa je ostajala rast
od sedemdesetih let stoletja skromna in znatno nižja od rasti celotnega po-
virskega ozemlja. Prebivalstvo sežanske katastrske občine se je do zadnje-
ga avstrijskega štetja leta 1910 povečalo le za 9 % nasproti 14-odstotni ras-
ti celotnega območja in 12-odstotni rasti na ozemlju sežanskega okrajnega
glavarstva. Iz sežanske katastrske občine, ki se je nahajala v najugodnejši
prometni legi do Trsta, je bil očitno odliv prebivalstva izrazitejši. Podobno
tendenco kažeta zlasti na začetku 20. stoletja tudi Štorje in Divača.
182
