Page 194 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 194
preživetje in podjetnost
postranski posel, vendar tako, da pri tem ne uporabljajo nobenih tujih
moči, marveč delajo le osebno ali pa kvečjemu s člani lastnega domačin-
stva«. Pri opredeljevanju kmečke obrtniške proizvodnje sta bila pomemb-
na dva kriterija, to je prostor delovanja in zaposlovanje. S tako omejitvijo
so kmetom omejevali možnosti nelojalne konkurence. Enako dikcijo, le ne-
koliko posodobljeno, je vsebovala tudi definicija iz leta 1931. Jugoslovanski
obrtni zakon je opustil pojem hišne industrije, industrijo je zamenjal z
delavnostjo. Hišna delavnost je bila opredeljena kot »opravilo, ki ga oprav-
lja posameznik samostojno ali s svojimi družinskimi člani v prostorih svo-
jega stanovanja«. Bistvena sestavina je bila torej še naprej omejitev glede
prostora in zaposlovanja. Zakon je tudi prepoznal tehnološki napredek in
kmečke obrti ni omejeval le na ročno delo, uporaba strojev ni bila ovira pri
priznavanju statusa hišne delavnosti (Mohorič 1950–51, 12–6). S tem se je
izpostavila tudi bistvena značilnost dejavnosti, štetih pod pojmi »delo na
domu, hišna industrija, hišna delavnost, domače obrti ali postranske de-
javnosti,« kakor so bili opredeljeni načini integriranja različnih virov do-
hodkov na kmetijah v zadnjih dveh stoletjih. Te dejavnosti so bile del nefor-
malnega sektorja, redkokdaj statistično spremljanega. Čeprav manj vidne,
pa so močno vplivale na kakovost življenja na podeželju. O tem pričajo tudi
vznesene besede Ivana Mohoriča (1950–51, 25), ki je zapisal:
Domača obrt združuje deset tisoče pridnih rok pod krovi tisočerih
kmečkih domov v tihem in skromnem delu, v borbi za obstoj in v
plemeniti tekmi za izboljšanje življenjskih razmer. Njenih delovnih
armad, ki prekašajo najmočnejše industrijske kombinate, statisti-
ka ne more zajeti. Ostaja nevidna, nikjer reklamirana, zato pa tem
aktivnejša. Kakor je v svojih tvornih oblikah in vrstah neizčrpna,
je tudi njena dinamika živa in prebojna […] v svoji kompleksnosti
je postala neobhodna komponenta nacionalnega dohodka in nar-
odnega blagostanja.
S temi besedami je Mohorič, ki ni skrival navdušenja nad delavnostjo
in tvornostjo kmečkega prebivalstva, opozoril na fenomene ekonomizacije
različnih potencialov kmečkega gospodarstva.
1. Strukturna neskladja
V retrospektivi kmetijskega razvoja od srede 19. do srede 20. stoletja lo-
čimo dve veliki strukturni kmetijski krizi, ko je bila prilagoditvena spo-
sobnost kmetijstva na veliki preizkušnji. Ob tem imamo v mislih kme-
192
postranski posel, vendar tako, da pri tem ne uporabljajo nobenih tujih
moči, marveč delajo le osebno ali pa kvečjemu s člani lastnega domačin-
stva«. Pri opredeljevanju kmečke obrtniške proizvodnje sta bila pomemb-
na dva kriterija, to je prostor delovanja in zaposlovanje. S tako omejitvijo
so kmetom omejevali možnosti nelojalne konkurence. Enako dikcijo, le ne-
koliko posodobljeno, je vsebovala tudi definicija iz leta 1931. Jugoslovanski
obrtni zakon je opustil pojem hišne industrije, industrijo je zamenjal z
delavnostjo. Hišna delavnost je bila opredeljena kot »opravilo, ki ga oprav-
lja posameznik samostojno ali s svojimi družinskimi člani v prostorih svo-
jega stanovanja«. Bistvena sestavina je bila torej še naprej omejitev glede
prostora in zaposlovanja. Zakon je tudi prepoznal tehnološki napredek in
kmečke obrti ni omejeval le na ročno delo, uporaba strojev ni bila ovira pri
priznavanju statusa hišne delavnosti (Mohorič 1950–51, 12–6). S tem se je
izpostavila tudi bistvena značilnost dejavnosti, štetih pod pojmi »delo na
domu, hišna industrija, hišna delavnost, domače obrti ali postranske de-
javnosti,« kakor so bili opredeljeni načini integriranja različnih virov do-
hodkov na kmetijah v zadnjih dveh stoletjih. Te dejavnosti so bile del nefor-
malnega sektorja, redkokdaj statistično spremljanega. Čeprav manj vidne,
pa so močno vplivale na kakovost življenja na podeželju. O tem pričajo tudi
vznesene besede Ivana Mohoriča (1950–51, 25), ki je zapisal:
Domača obrt združuje deset tisoče pridnih rok pod krovi tisočerih
kmečkih domov v tihem in skromnem delu, v borbi za obstoj in v
plemeniti tekmi za izboljšanje življenjskih razmer. Njenih delovnih
armad, ki prekašajo najmočnejše industrijske kombinate, statisti-
ka ne more zajeti. Ostaja nevidna, nikjer reklamirana, zato pa tem
aktivnejša. Kakor je v svojih tvornih oblikah in vrstah neizčrpna,
je tudi njena dinamika živa in prebojna […] v svoji kompleksnosti
je postala neobhodna komponenta nacionalnega dohodka in nar-
odnega blagostanja.
S temi besedami je Mohorič, ki ni skrival navdušenja nad delavnostjo
in tvornostjo kmečkega prebivalstva, opozoril na fenomene ekonomizacije
različnih potencialov kmečkega gospodarstva.
1. Strukturna neskladja
V retrospektivi kmetijskega razvoja od srede 19. do srede 20. stoletja lo-
čimo dve veliki strukturni kmetijski krizi, ko je bila prilagoditvena spo-
sobnost kmetijstva na veliki preizkušnji. Ob tem imamo v mislih kme-
192
