Page 262 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 262
preživetje in podjetnost
v Postojno. Naslednje leto so zvišali vse tarife (Savnik 1960, 103). Po uved-
bi nove valute, krone (Krone) in vinarja (Heller), v letu 1892 so ponekod
še naprej veljale cene v stari valuti, na začetku novega stoletja pa so bile
že določene v kronah. Lokalni časopis Notranjec je leta 1906 objavil cenik
in urnik obiskov. Takrat je bila jama odprta celo leto, pozimi je bil obisk
mogoč enkrat dnevno (ob 11. uri), medtem ko je bil med 1. marcem in 31.
oktobrom mogoč dvakrat dnevno (ob 11. uri in ob 15.30). Cena za vstop-
nico je znašala 5 kron (2,5 gld.), ob nedeljah pa 3 krone (1,5 gld.) na osebo
(slika 9.2).
Slika 9.2: Oglas za Postojnsko jamo v lokalnem časopisu Notranjec, 11. 8. 1906
Primer Postojnske jame kaže na relativno zgodnjo ureditev turistične
ponudbe z regulacijo cen za ponujene storitve. Glede na to, da so bili z od-
prtjem jame za turiste in ustanovitvijo jamske komisije nekateri domačini
v jami zaposleni kot vodniki, smo poskusili ovrednotili pomen in vlogo te
dejavnosti oz. dohodka, ki je iz nje izhajal. Primerjali smo cenike za plačilo
vodnika s povprečnimi cenami za kruh in meso v Ljubljani v enakem ob-
dobju (tabela 9.2).6 Okrog leta 1834 je bil vodnik plačan 12 kr., kar pomeni,
da si je glede na objavljene cene živil z enim vodenjem lahko kupil skoraj
tri kilograme kruha. Od leta 1858 je bila vodniška tarifa 80 kr. Istega leta je
6 Glede na razpoložljive podatke smo naredili primerjavo z Ljubljano, ki pa je bila več-
je urbano središče na regionalnem nivoju (Kranjska) in so bile cene živil nedvomno
višje kot v Postojni, ki je status mesta dobila šele leta 1909. Cene za živila je mesečno
objavljal okrajni urad, navedene pa so bile tudi sestavine kruha. Tako je bil kilogram
kruha narejen iz ¾ ržene in ¼ pšenične moke.
260
v Postojno. Naslednje leto so zvišali vse tarife (Savnik 1960, 103). Po uved-
bi nove valute, krone (Krone) in vinarja (Heller), v letu 1892 so ponekod
še naprej veljale cene v stari valuti, na začetku novega stoletja pa so bile
že določene v kronah. Lokalni časopis Notranjec je leta 1906 objavil cenik
in urnik obiskov. Takrat je bila jama odprta celo leto, pozimi je bil obisk
mogoč enkrat dnevno (ob 11. uri), medtem ko je bil med 1. marcem in 31.
oktobrom mogoč dvakrat dnevno (ob 11. uri in ob 15.30). Cena za vstop-
nico je znašala 5 kron (2,5 gld.), ob nedeljah pa 3 krone (1,5 gld.) na osebo
(slika 9.2).
Slika 9.2: Oglas za Postojnsko jamo v lokalnem časopisu Notranjec, 11. 8. 1906
Primer Postojnske jame kaže na relativno zgodnjo ureditev turistične
ponudbe z regulacijo cen za ponujene storitve. Glede na to, da so bili z od-
prtjem jame za turiste in ustanovitvijo jamske komisije nekateri domačini
v jami zaposleni kot vodniki, smo poskusili ovrednotili pomen in vlogo te
dejavnosti oz. dohodka, ki je iz nje izhajal. Primerjali smo cenike za plačilo
vodnika s povprečnimi cenami za kruh in meso v Ljubljani v enakem ob-
dobju (tabela 9.2).6 Okrog leta 1834 je bil vodnik plačan 12 kr., kar pomeni,
da si je glede na objavljene cene živil z enim vodenjem lahko kupil skoraj
tri kilograme kruha. Od leta 1858 je bila vodniška tarifa 80 kr. Istega leta je
6 Glede na razpoložljive podatke smo naredili primerjavo z Ljubljano, ki pa je bila več-
je urbano središče na regionalnem nivoju (Kranjska) in so bile cene živil nedvomno
višje kot v Postojni, ki je status mesta dobila šele leta 1909. Cene za živila je mesečno
objavljal okrajni urad, navedene pa so bile tudi sestavine kruha. Tako je bil kilogram
kruha narejen iz ¾ ržene in ¼ pšenične moke.
260
