Page 264 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 264
preživetje in podjetnost
181,880 kr. skupnega letnega dohodka od vodenj. Če navedeni znesek deli-
mo s številom gospodinjstev (225), ponovno ob upoštevanju, da so bila v to
dejavnost vključena vsa, je bil povprečni letni dohodek od vodenj po jami
za vodnika 808,36 kr. (tabela 9.3).
Če v primerjavo vzamemo še povprečni letni dohodek stalnega delav-
ca v Idrijskem rudniku iz leta 1891, ko je ta znašal 21.200 krajcarjev (212
goldinarjev; Kmetijske, 1. 1. 1892, 4), je mogoče oceniti, da je dohodek od
vodenja v jami (kljub desetletnemu zamiku) povprečnemu postojnskemu
gospodinjstvu predstavljal le 3,72 % letnega dohodka delavca za leto 1869 in
3,81 % letnega dohodka delavca za leto 1880.
Ob upoštevanju, da vsako gospodinjstvo ni bilo vključeno v ta pro-
ces in se torej ni vsaj en član gospodinjstva ukvarjal z vodenjem ter da so
bile skupine turistov lahko tudi manjše, kar je pomenilo vključevanje več-
jega števila vodnikov, so zgornje ocene le površne. V kolikor jih vzamemo
v poštev, ugotovimo, da je vodnik z zaslužkom vodenja lahko preživel le
mesec ali dva. Če se pri tem vrnemo na omembo, da so bili v Postojnski
jami tudi stalno zaposleni vodniki (vsaj omenjeni Čeč, Šibenik in Berne),
glede na višino zaslužka ne presenečajo njihove pritožbe o nezadostnosti
zaslužka in zahteve po dosmrtnem monopolu nad vodniško službo.
Tabela 9.3: Dohodek iz vodenja na gospodinjstvo Postojne leta 1869 in 1880
Leto Število gospodinjstev Število obiskovalcev v jami Letni dohodek
v Postojni na gospodinjstvo (ocenjena
1869 3.927 povprečna vrednost v kr.)
1880 199 4.547
225 789,35
808,36
Vir: glej besedilo.
Prikazana primerjava tarif za vodnika s cenami za živila, plačami, šte-
vilom obiskovalcev in prebivalcev ne prinaša zanesljivih informacij o vlo-
gi tega vira dohodka za kmečko prebivalstvo, ampak nam daje le približne
ocene. Ne razpolagamo namreč s podrobnejšimi informacijami o social-
nem statusu vodnikov, čeprav se že v predindustrijski dobi omenja, da gre
večinoma za lokalne kmete iz okolice. V primeru Postojnske jame, ki je
bila turistično dobro organizirana, lahko vidimo, da so bili nekateri vodni-
ki redno zaposleni. O tem, da zaslužek rednega oz. poklicnega vodnika ni
bil dober, pričajo tudi omenjene pritožbe. S podrobnejšimi podatki o vklju
262
181,880 kr. skupnega letnega dohodka od vodenj. Če navedeni znesek deli-
mo s številom gospodinjstev (225), ponovno ob upoštevanju, da so bila v to
dejavnost vključena vsa, je bil povprečni letni dohodek od vodenj po jami
za vodnika 808,36 kr. (tabela 9.3).
Če v primerjavo vzamemo še povprečni letni dohodek stalnega delav-
ca v Idrijskem rudniku iz leta 1891, ko je ta znašal 21.200 krajcarjev (212
goldinarjev; Kmetijske, 1. 1. 1892, 4), je mogoče oceniti, da je dohodek od
vodenja v jami (kljub desetletnemu zamiku) povprečnemu postojnskemu
gospodinjstvu predstavljal le 3,72 % letnega dohodka delavca za leto 1869 in
3,81 % letnega dohodka delavca za leto 1880.
Ob upoštevanju, da vsako gospodinjstvo ni bilo vključeno v ta pro-
ces in se torej ni vsaj en član gospodinjstva ukvarjal z vodenjem ter da so
bile skupine turistov lahko tudi manjše, kar je pomenilo vključevanje več-
jega števila vodnikov, so zgornje ocene le površne. V kolikor jih vzamemo
v poštev, ugotovimo, da je vodnik z zaslužkom vodenja lahko preživel le
mesec ali dva. Če se pri tem vrnemo na omembo, da so bili v Postojnski
jami tudi stalno zaposleni vodniki (vsaj omenjeni Čeč, Šibenik in Berne),
glede na višino zaslužka ne presenečajo njihove pritožbe o nezadostnosti
zaslužka in zahteve po dosmrtnem monopolu nad vodniško službo.
Tabela 9.3: Dohodek iz vodenja na gospodinjstvo Postojne leta 1869 in 1880
Leto Število gospodinjstev Število obiskovalcev v jami Letni dohodek
v Postojni na gospodinjstvo (ocenjena
1869 3.927 povprečna vrednost v kr.)
1880 199 4.547
225 789,35
808,36
Vir: glej besedilo.
Prikazana primerjava tarif za vodnika s cenami za živila, plačami, šte-
vilom obiskovalcev in prebivalcev ne prinaša zanesljivih informacij o vlo-
gi tega vira dohodka za kmečko prebivalstvo, ampak nam daje le približne
ocene. Ne razpolagamo namreč s podrobnejšimi informacijami o social-
nem statusu vodnikov, čeprav se že v predindustrijski dobi omenja, da gre
večinoma za lokalne kmete iz okolice. V primeru Postojnske jame, ki je
bila turistično dobro organizirana, lahko vidimo, da so bili nekateri vodni-
ki redno zaposleni. O tem, da zaslužek rednega oz. poklicnega vodnika ni
bil dober, pričajo tudi omenjene pritožbe. S podrobnejšimi podatki o vklju
262
