Page 265 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 265
9: jamski turizem kot vir dohodkov na podeželju: kr as in postojna (17.–19. stoletje)
čenosti domačinov v dejavnost, o pogostosti vodenja stalnih vodnikov, ki
bi nam olajšali izračun, ne razpolagamo.
3.2 Jame Škocjan, Vilenica in Divača
Če je Postojnska jama kmalu prišla v državno last, pa je lastništvo drugih
kraških jam ostalo na lokalnem nivoju. Kot je bilo že povedano, je bila dru-
ga jama, ki je v 19. stoletju beležila uspešni turistični razvoj, Škocjanska.
Množičnejši obisk jamskega podzemlja je omogočila izgradnja stopnic leta
1823 (Müller 2013, 30). Na primeru Škocjanskih jam lahko od druge polovi-
ce stoletja tudi sledimo aktivni angažiranosti okoliških kmetov pri razisko-
vanju podzemlja in urejanju turistične infrastrukture. Domačini so, zlasti
z jamarskim odsekom primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinske-
ga društva iz Trsta (Deutschen und Österreichischen Alpenverein, Section
Küstenland – Abtheilung für Grottenforschung), ki je leta 1884 od občine
Naklo prevzelo jame v najem, sodelovali pri raziskavah in odkrivanju še
nepoznanih delov jam. Ko je jamarski odsek prevzel najem, se je namreč
začela intenzivna faza raziskav, v katero so bili aktivno vključeni doma-
čini, ki so okolico dobro poznali. To vlogo so jim pripoznali tudi ugled-
ni člani planinskega društva, ki so podzemlje raziskovali »s pomočjo prid
nih delavcev in sodrugov naših jamskih voženj, Jurija Cerkvenika, Pavla
Antončiča ter Jožeta Cerkvenika«; bili so označeni kot izredno dobri poz
navalci podzemlja, ki so bili vključeni v najzahtevnejše raziskovalne ekspe-
dicije (Müller 2013, 39; Müller 1887, 9).
Zakupna pogodba je bila sklenjena 7. 12. 18848 med posebno svetovalno
skupino županstva (davčna občina Naklo, župan Rajmon Mahorčič), ki so jo
sestavljali Jožefo Cerkvenik (Vncek) kot vodja skupine in člani Ivan Berkovc
(Rakič), Jožef Mahorčič, Ignac Gombač, Jože Cerkvenik (Kosljevec) ter
Jožef Antončič (Preloseč), in člani primorske sekcije Nemško-avstrijskega
planinskega društva P. A. Pazze, Carl baron von Czoernig in P. Pignoli.
Pogodba o zakupu je bila sklenjena in podpisana med predstavniki davčne
občine Naklo ter planinskega društva. Pogodba je za datum začetka naje-
ma določila 1. 5. 1885 in je bila sklenjena za dobo petih let. Planinsko društ-
8 Že februarja istega leta so potekala pogajanja oz. sestanek med županstvom Škocjana
(Naklega) in primorsko sekcijo Nemško-avstrijskega planinskega društva o bodoči
ureditvi odnosov glede uporabe in raziskav jam. Prisotni so bili tudi lastniki vhodov
v jame. Predsedoval je Jožef Cerkvenik, prisotni so bili solastniki zemljišč: Janez
Bukovec, Jožef Cerkvenik iz Naklega, Jožef Mahorčič in vodja protokola Franc
Remec. V pogodbi oz. protokolu je bilo sklenjeno, da lahko društvo na območju
njihovih parcel gradi nove poti, odpira nove vhode, raziskuje itd., Puc 2015, 33.
263
čenosti domačinov v dejavnost, o pogostosti vodenja stalnih vodnikov, ki
bi nam olajšali izračun, ne razpolagamo.
3.2 Jame Škocjan, Vilenica in Divača
Če je Postojnska jama kmalu prišla v državno last, pa je lastništvo drugih
kraških jam ostalo na lokalnem nivoju. Kot je bilo že povedano, je bila dru-
ga jama, ki je v 19. stoletju beležila uspešni turistični razvoj, Škocjanska.
Množičnejši obisk jamskega podzemlja je omogočila izgradnja stopnic leta
1823 (Müller 2013, 30). Na primeru Škocjanskih jam lahko od druge polovi-
ce stoletja tudi sledimo aktivni angažiranosti okoliških kmetov pri razisko-
vanju podzemlja in urejanju turistične infrastrukture. Domačini so, zlasti
z jamarskim odsekom primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinske-
ga društva iz Trsta (Deutschen und Österreichischen Alpenverein, Section
Küstenland – Abtheilung für Grottenforschung), ki je leta 1884 od občine
Naklo prevzelo jame v najem, sodelovali pri raziskavah in odkrivanju še
nepoznanih delov jam. Ko je jamarski odsek prevzel najem, se je namreč
začela intenzivna faza raziskav, v katero so bili aktivno vključeni doma-
čini, ki so okolico dobro poznali. To vlogo so jim pripoznali tudi ugled-
ni člani planinskega društva, ki so podzemlje raziskovali »s pomočjo prid
nih delavcev in sodrugov naših jamskih voženj, Jurija Cerkvenika, Pavla
Antončiča ter Jožeta Cerkvenika«; bili so označeni kot izredno dobri poz
navalci podzemlja, ki so bili vključeni v najzahtevnejše raziskovalne ekspe-
dicije (Müller 2013, 39; Müller 1887, 9).
Zakupna pogodba je bila sklenjena 7. 12. 18848 med posebno svetovalno
skupino županstva (davčna občina Naklo, župan Rajmon Mahorčič), ki so jo
sestavljali Jožefo Cerkvenik (Vncek) kot vodja skupine in člani Ivan Berkovc
(Rakič), Jožef Mahorčič, Ignac Gombač, Jože Cerkvenik (Kosljevec) ter
Jožef Antončič (Preloseč), in člani primorske sekcije Nemško-avstrijskega
planinskega društva P. A. Pazze, Carl baron von Czoernig in P. Pignoli.
Pogodba o zakupu je bila sklenjena in podpisana med predstavniki davčne
občine Naklo ter planinskega društva. Pogodba je za datum začetka naje-
ma določila 1. 5. 1885 in je bila sklenjena za dobo petih let. Planinsko društ-
8 Že februarja istega leta so potekala pogajanja oz. sestanek med županstvom Škocjana
(Naklega) in primorsko sekcijo Nemško-avstrijskega planinskega društva o bodoči
ureditvi odnosov glede uporabe in raziskav jam. Prisotni so bili tudi lastniki vhodov
v jame. Predsedoval je Jožef Cerkvenik, prisotni so bili solastniki zemljišč: Janez
Bukovec, Jožef Cerkvenik iz Naklega, Jožef Mahorčič in vodja protokola Franc
Remec. V pogodbi oz. protokolu je bilo sklenjeno, da lahko društvo na območju
njihovih parcel gradi nove poti, odpira nove vhode, raziskuje itd., Puc 2015, 33.
263
