Page 263 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 263
9: jamski turizem kot vir dohodkov na podeželju: kr as in postojna (17.–19. stoletje)
bila v Ljubljani cena za funt mesa 12,5 kr. (22,3 kr. za kg), kar pomeni, da si
je vodnik z enim vodenjem lahko privoščil dobre 3 kilograme mesa.7
Tabela 9.2: Cenik za kruh in govedino v Ljubljani, prva polovica 19. stoletja
Leto Cena za kilogram kruha (kr.) Cena za funt govedine
(kr.)
1820 3,4
1830 4,4 6,0
1840 4,7 5,6
1850 5,5 7,7
9,8
Vir: Melik 1981, 28–32. Cene so v goldinarjih in krajcarjih konvencijske valute
(Conventionsmünze), ki je bila v uporabi do leta 1858.
Poleg primerjave s cenami živil smo poskusili določiti relevantnost
zaslužka z vodenjem v primerjavi s številom obiskovalcev. Z največ podatki
o cenah razpolagamo za Postojnsko jamo, kjer je na tej podlagi mogoče vsaj
v grobem oceniti letni dohodek od vodenja. Ker je en vodnik navadno vodil
skupino od enega do štirih obiskovalcev (na ta način so si delili stroške, kar
so jim svetovali tudi turistični vodiči), znano skupno število obiskovalcev
razpolovimo in s tem pridobimo oceno števila vodenih obiskov. Vsak tak
obisk je poleg vstopnice zahteval tudi plačilo vodnika, kar je stalo 80 kra-
jcarjev, tako da je mogoče oceniti skupni letni dohodek od vodenj. Ob po
pisu prebivalstva leta 1869 je v Postojni živel 1.701 prebivalec (od tega 836
moških in 865 žensk) v 199-ih gospodinjstvih (Bevölkerung 1872). Tega leta
je jamo obiskalo 3.927 turistov, kar pomeni, da je skupni letni dohodek od
vodenj ocenjen na 157.080 kr. Da bi si laže predstavljali, koliko je to pomeni-
lo za lokalne prebivalce, je mogoče skupni navedeni znesek deliti s takrat-
nim številom postojnskih gospodinjstev. Rezultat tako izpeljanega izraču-
na nam predstavlja oceno povprečnega letnega dohodka od vodenj v jami,
če bi bila v to dejavnost vključena vsa tamkajšnja gospodinjstva, to pa je
789,35 kr. za leto 1869.
Po enakem ključu izračunamo še dohodek za leto 1880, ko je v
Postojni prebivalo 1.621 prebivalcev (773 moških in 848 žensk; Special-Orts-
Repertorium 1884). Takrat je jamo obiskalo 4.547 turistov, kar je zneslo
7 Kljub temu, da je kmečko prebivalstvo, ki se je vključevalo v turistični sektor, te
izdelke pridelovalo doma, je bila primerjava s cenami narejena zato, da na konkret-
nem primeru pokaže, koliko si je posameznik lahko privoščil za plačilo, ki ga je pre-
jemal ob vodenju.
261
bila v Ljubljani cena za funt mesa 12,5 kr. (22,3 kr. za kg), kar pomeni, da si
je vodnik z enim vodenjem lahko privoščil dobre 3 kilograme mesa.7
Tabela 9.2: Cenik za kruh in govedino v Ljubljani, prva polovica 19. stoletja
Leto Cena za kilogram kruha (kr.) Cena za funt govedine
(kr.)
1820 3,4
1830 4,4 6,0
1840 4,7 5,6
1850 5,5 7,7
9,8
Vir: Melik 1981, 28–32. Cene so v goldinarjih in krajcarjih konvencijske valute
(Conventionsmünze), ki je bila v uporabi do leta 1858.
Poleg primerjave s cenami živil smo poskusili določiti relevantnost
zaslužka z vodenjem v primerjavi s številom obiskovalcev. Z največ podatki
o cenah razpolagamo za Postojnsko jamo, kjer je na tej podlagi mogoče vsaj
v grobem oceniti letni dohodek od vodenja. Ker je en vodnik navadno vodil
skupino od enega do štirih obiskovalcev (na ta način so si delili stroške, kar
so jim svetovali tudi turistični vodiči), znano skupno število obiskovalcev
razpolovimo in s tem pridobimo oceno števila vodenih obiskov. Vsak tak
obisk je poleg vstopnice zahteval tudi plačilo vodnika, kar je stalo 80 kra-
jcarjev, tako da je mogoče oceniti skupni letni dohodek od vodenj. Ob po
pisu prebivalstva leta 1869 je v Postojni živel 1.701 prebivalec (od tega 836
moških in 865 žensk) v 199-ih gospodinjstvih (Bevölkerung 1872). Tega leta
je jamo obiskalo 3.927 turistov, kar pomeni, da je skupni letni dohodek od
vodenj ocenjen na 157.080 kr. Da bi si laže predstavljali, koliko je to pomeni-
lo za lokalne prebivalce, je mogoče skupni navedeni znesek deliti s takrat-
nim številom postojnskih gospodinjstev. Rezultat tako izpeljanega izraču-
na nam predstavlja oceno povprečnega letnega dohodka od vodenj v jami,
če bi bila v to dejavnost vključena vsa tamkajšnja gospodinjstva, to pa je
789,35 kr. za leto 1869.
Po enakem ključu izračunamo še dohodek za leto 1880, ko je v
Postojni prebivalo 1.621 prebivalcev (773 moških in 848 žensk; Special-Orts-
Repertorium 1884). Takrat je jamo obiskalo 4.547 turistov, kar je zneslo
7 Kljub temu, da je kmečko prebivalstvo, ki se je vključevalo v turistični sektor, te
izdelke pridelovalo doma, je bila primerjava s cenami narejena zato, da na konkret-
nem primeru pokaže, koliko si je posameznik lahko privoščil za plačilo, ki ga je pre-
jemal ob vodenju.
261
