Page 288 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 288
preživetje in podjetnost
ji zakupnik obdeluje 8 čampov zemljišča, večji posestnik 20 čampov, mali
zakupnik 6, mali posestnik pa 12 čampov (AST, CF, San Martino). V zahod-
nih Goriških brdih, kjer je bil višji delež njivskih površin, so bile zakupne
kmetije večje in so obsegale 15 (pribl 5,4 ha) čampov obdelovalnega zem-
ljišča (ASG, CS, Medana). Torej je bila velikost kmečkega obrata poveza-
na s tipom zemljišča ter vrsto kulture. Kmečka podložniška kmetija na
osrednjem Slovenskem ozemlju, kjer niso gojili vinske trte, je bila velika
30 oralov oz. 16 ha. 7 do 8 ha njivskih površin so imele polovične kmeti-
je. Gestrin (1991, 39) ugotavlja, da so bile kmetije v vinorodnih krajih in
na manj ugodnih legah bistveno manjše. Pretežno ročna obdelava, ki je
bila težja na gričevnatem območju, je pomenila relativno majhne kmečke
obrate. To nam prikažejo tudi podatki analize velikosti lastniških deležev
po posameznih skupinah. V primeru, da v poštev vzamemo lastništvo ce-
lotnega obdavčenega zemljišča in hiše, ugotovimo, da je imelo 36 od skup-
no 330 tukajšnjih gospodinjstev v lasti zgolj hišo, 77 hišo ter zemljišče v ve-
likosti do 4 čampe, 117 pa jih je imelo zgolj do 4 čampe veliko zemljišče. Pod
mejo 8 čampov je bilo še 53 gospodinjstev, ki je imelo v lasti tudi hišo, v ka
teri so prebivali, 19 pa jih je imelo zgolj obdelovalno zemljišče v velikos-
ti med 4 in 8 čampov. V kategorijo družin, ki so imele nad 8 čampov zem
ljišča ter hišo, je spadalo 54 gospodinjstev. Še 10 družin pa je imelo zemljišče
v tem obsegu, vendar niso imeli lastne hiše. Poleg teh družin je imelo ob-
davčena zemljišča na območju še 77 posameznikov iz sosednjih vasi, 42
cerkva, bratovščin in verskih redov ter ustanov, 50 plemiških in 17 meščan-
skih družin. V tem oziru je bilo pod mejo 8 čampov 80,6 % gospodinjstev.
16,4 % družin je imelo zemljišče in lastno hišo, 3 % pa zgolj nad 8 čampov
veliko zemljišče. V primeru, da bi za mejo vzeli 8 čampov obdelovalnega
zemljišča, pa se situacija za domača gospodinjstva še poslabša. Le 28 ali 8,5
% je bilo takih družin, ki so imele v lasti nad 8 čampov obdelovalnega zem-
ljišča in hišo, ter 1 družina oz. 0,3 % s tako velikim lastnim obdelovalnim
zemljiščem in brez hiše. 89 ali 27 % gospodinjstev je imelo manj kot 4 čam-
pe obdelovalnega zemljišča in lastno hišo, 109 ali 33 % pa s tako majhnim
zemljiščem, vendar brez lastnega bivališča. V kategorijo med 4 in 8 čampov
lastnega obdelovalnega zemljišča je spadalo 52 družin ali 15,8 %, ti so imeli
tudi lastno hišo, in 15 družin ali 4,5 % z enako velikim obdelovalnim zem-
ljiščem ter brez hiše.
Če za nujno spodnjo mejo vzamemo kmetijo, ki meri najmanj 8 čam-
pov zemljišča, potem lahko ugotovimo, da je to mejo preseglo le 19,4 % oz.
64 od 330 kmečkih gospodinjstev tega območja. V primeru, da za meri-
286
ji zakupnik obdeluje 8 čampov zemljišča, večji posestnik 20 čampov, mali
zakupnik 6, mali posestnik pa 12 čampov (AST, CF, San Martino). V zahod-
nih Goriških brdih, kjer je bil višji delež njivskih površin, so bile zakupne
kmetije večje in so obsegale 15 (pribl 5,4 ha) čampov obdelovalnega zem-
ljišča (ASG, CS, Medana). Torej je bila velikost kmečkega obrata poveza-
na s tipom zemljišča ter vrsto kulture. Kmečka podložniška kmetija na
osrednjem Slovenskem ozemlju, kjer niso gojili vinske trte, je bila velika
30 oralov oz. 16 ha. 7 do 8 ha njivskih površin so imele polovične kmeti-
je. Gestrin (1991, 39) ugotavlja, da so bile kmetije v vinorodnih krajih in
na manj ugodnih legah bistveno manjše. Pretežno ročna obdelava, ki je
bila težja na gričevnatem območju, je pomenila relativno majhne kmečke
obrate. To nam prikažejo tudi podatki analize velikosti lastniških deležev
po posameznih skupinah. V primeru, da v poštev vzamemo lastništvo ce-
lotnega obdavčenega zemljišča in hiše, ugotovimo, da je imelo 36 od skup-
no 330 tukajšnjih gospodinjstev v lasti zgolj hišo, 77 hišo ter zemljišče v ve-
likosti do 4 čampe, 117 pa jih je imelo zgolj do 4 čampe veliko zemljišče. Pod
mejo 8 čampov je bilo še 53 gospodinjstev, ki je imelo v lasti tudi hišo, v ka
teri so prebivali, 19 pa jih je imelo zgolj obdelovalno zemljišče v velikos-
ti med 4 in 8 čampov. V kategorijo družin, ki so imele nad 8 čampov zem
ljišča ter hišo, je spadalo 54 gospodinjstev. Še 10 družin pa je imelo zemljišče
v tem obsegu, vendar niso imeli lastne hiše. Poleg teh družin je imelo ob-
davčena zemljišča na območju še 77 posameznikov iz sosednjih vasi, 42
cerkva, bratovščin in verskih redov ter ustanov, 50 plemiških in 17 meščan-
skih družin. V tem oziru je bilo pod mejo 8 čampov 80,6 % gospodinjstev.
16,4 % družin je imelo zemljišče in lastno hišo, 3 % pa zgolj nad 8 čampov
veliko zemljišče. V primeru, da bi za mejo vzeli 8 čampov obdelovalnega
zemljišča, pa se situacija za domača gospodinjstva še poslabša. Le 28 ali 8,5
% je bilo takih družin, ki so imele v lasti nad 8 čampov obdelovalnega zem-
ljišča in hišo, ter 1 družina oz. 0,3 % s tako velikim lastnim obdelovalnim
zemljiščem in brez hiše. 89 ali 27 % gospodinjstev je imelo manj kot 4 čam-
pe obdelovalnega zemljišča in lastno hišo, 109 ali 33 % pa s tako majhnim
zemljiščem, vendar brez lastnega bivališča. V kategorijo med 4 in 8 čampov
lastnega obdelovalnega zemljišča je spadalo 52 družin ali 15,8 %, ti so imeli
tudi lastno hišo, in 15 družin ali 4,5 % z enako velikim obdelovalnim zem-
ljiščem ter brez hiše.
Če za nujno spodnjo mejo vzamemo kmetijo, ki meri najmanj 8 čam-
pov zemljišča, potem lahko ugotovimo, da je to mejo preseglo le 19,4 % oz.
64 od 330 kmečkih gospodinjstev tega območja. V primeru, da za meri-
286
