Page 46 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 46
preživetje in podjetnost
tematično uporabljali plug (ali samo lopato), se ukvarjali z obrtnimi de-
javnostmi, se podajali na pot ter katerih viri dohodka so segali od dninars-
kega dela v kmetijstvu do nezakonitega prekupčevanja, preko industrijskih
in transportnih dejavnosti. Nazadnje še nekaj, kar je morda bolj posledi-
ca kot značilnost, vendar kljub temu predstavlja izstopajočo potezo inte-
grirane kmečke ekonomije: kmečki družbi je omogočala premagovanje
naravnih in tehničnih omejitev ter znatno povečanje nosilnosti okolja, v
katerem je živela, saj je zagotavljala preživljanje populacije, ki je po številu
presegala raven, kakršno bi dopuščali sama kmetijska zemlja in samopora-
ba iz nje izvirajočih pridelkov. K navedenim je smotrno dodati še potezo, ki
jo je poudaril Coppola, in sicer fleksibilnost sistema, s čimer imamo v mis-
lih to, da so se posamezne dejavnosti lahko prevzemale, krepile, krčile ali
opuščale, njihova vloga v strukturi dohodkov kmečkih gospodinjstev pa se
je lahko spremenila skozi čas in prostor. Na tej podlagi je bil skiciran prvi
seznam značilnosti, ki označujejo integrirano kmečko ekonomijo (Panjek
2015, 203–4).
Pravkar navedena opredelitev je prestala tudi poskusno apliciranje na
druge stvarnosti skozi širši nabor študij primera, ki sega od sredozemske-
ga hribovja Apeninskega polotoka preko Alp do severne Skandinavije, s
pomočjo katerih jo je bilo mogoče ne le potrditi, temveč tudi nadgraditi in
še natančneje profilirati.14 Tovrstni primerjalni pristop je namreč opozo-
ril na še neupoštevane vidike in dejavnosti tako lokalnega kot splošnejše-
ga značaja, obenem pa pokazal, da je koncept integrirane kmečke ekono
mije uporaben v res različnih delih Evrope in zgodovinskih obdobjih, in
sicer vsaj od zadnjih stoletij srednjega veka do vključno 20. stoletja ter vse
do današnjih dni. Izkazalo se je, da integrirano kmečko ekonomijo pogosto
zasledimo v hribovitih okoljih, a obenem tudi v nižinskih predelih, večkrat
v sklopu majhnih kmetij, a obenem tudi pri gospodinjstvih, ki so razpo-
lagala z veliko zemlje. Potrdilo se je, da je integrirana kmečka ekonomi-
ja fleksibilen in prilagodljiv sistem, da so se kmetije delile in drobile, ker
so drugi viri dohodkov zmanjševali odvisnost gospodinjstev od kmetijskih
zemljišč, da so povečane priložnosti za zaslužek zunaj kmetije pospešev ale
rast prebivalstva in ne obratno ter da so kmetje po neagrarnih virih do-
hodka posegali tudi v želji po izboljšanju svojih življenjskih razmer in ne le
zaradi preživetja. Med dejavnosti, po katerih so posegali v ta namen, je bilo
14 Natančen seznam znanstvenih srečanj, v sklopu katerih je potekalo to delo, je nave-
den v uvodu k tej knjigi. Omenjene študije primera so objavljene v Panjek, Larsson
in Mocarelli 2017.
44
tematično uporabljali plug (ali samo lopato), se ukvarjali z obrtnimi de-
javnostmi, se podajali na pot ter katerih viri dohodka so segali od dninars-
kega dela v kmetijstvu do nezakonitega prekupčevanja, preko industrijskih
in transportnih dejavnosti. Nazadnje še nekaj, kar je morda bolj posledi-
ca kot značilnost, vendar kljub temu predstavlja izstopajočo potezo inte-
grirane kmečke ekonomije: kmečki družbi je omogočala premagovanje
naravnih in tehničnih omejitev ter znatno povečanje nosilnosti okolja, v
katerem je živela, saj je zagotavljala preživljanje populacije, ki je po številu
presegala raven, kakršno bi dopuščali sama kmetijska zemlja in samopora-
ba iz nje izvirajočih pridelkov. K navedenim je smotrno dodati še potezo, ki
jo je poudaril Coppola, in sicer fleksibilnost sistema, s čimer imamo v mis-
lih to, da so se posamezne dejavnosti lahko prevzemale, krepile, krčile ali
opuščale, njihova vloga v strukturi dohodkov kmečkih gospodinjstev pa se
je lahko spremenila skozi čas in prostor. Na tej podlagi je bil skiciran prvi
seznam značilnosti, ki označujejo integrirano kmečko ekonomijo (Panjek
2015, 203–4).
Pravkar navedena opredelitev je prestala tudi poskusno apliciranje na
druge stvarnosti skozi širši nabor študij primera, ki sega od sredozemske-
ga hribovja Apeninskega polotoka preko Alp do severne Skandinavije, s
pomočjo katerih jo je bilo mogoče ne le potrditi, temveč tudi nadgraditi in
še natančneje profilirati.14 Tovrstni primerjalni pristop je namreč opozo-
ril na še neupoštevane vidike in dejavnosti tako lokalnega kot splošnejše-
ga značaja, obenem pa pokazal, da je koncept integrirane kmečke ekono
mije uporaben v res različnih delih Evrope in zgodovinskih obdobjih, in
sicer vsaj od zadnjih stoletij srednjega veka do vključno 20. stoletja ter vse
do današnjih dni. Izkazalo se je, da integrirano kmečko ekonomijo pogosto
zasledimo v hribovitih okoljih, a obenem tudi v nižinskih predelih, večkrat
v sklopu majhnih kmetij, a obenem tudi pri gospodinjstvih, ki so razpo-
lagala z veliko zemlje. Potrdilo se je, da je integrirana kmečka ekonomi-
ja fleksibilen in prilagodljiv sistem, da so se kmetije delile in drobile, ker
so drugi viri dohodkov zmanjševali odvisnost gospodinjstev od kmetijskih
zemljišč, da so povečane priložnosti za zaslužek zunaj kmetije pospešev ale
rast prebivalstva in ne obratno ter da so kmetje po neagrarnih virih do-
hodka posegali tudi v želji po izboljšanju svojih življenjskih razmer in ne le
zaradi preživetja. Med dejavnosti, po katerih so posegali v ta namen, je bilo
14 Natančen seznam znanstvenih srečanj, v sklopu katerih je potekalo to delo, je nave-
den v uvodu k tej knjigi. Omenjene študije primera so objavljene v Panjek, Larsson
in Mocarelli 2017.
44
