Page 45 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 45
1: od kmečke trgovine do integrirane kmečke ekonomije
ti« (industriousness) na podeželju zahodne Evrope (Coppola 1991; de Vries
2008, 71–121, 169). Tipologije dejavnosti sem razvrstil in združil po gos
podarskih sektorjih, tako dobljeni seznam pa vzporedil z dejavnostmi, ki
so zgodovinsko izpričane v zahodnem slovenskem prostoru (Panjek 2014,
203).
Tovrstna primerjava je že na prvi pogled pokazala, kako je bila veči-
na dejavnosti, omenjenih na ravni zahodne Evropi in južnih (italijanskih)
Alp, prisotna tudi na zahodnem slovenskem območju (ki prav tako sodi v
sklop južnega alpskega in predalpskega prostora). To ne pomeni, da so bile
vse tam navedene dejavnosti enakomerno razporejene po celotni zahod-
ni Sloveniji, saj so obstajale lokalne posebnosti, specifike in specializacije.
Njihova prisotnost, kombinacija in vloga so se poleg tega lahko spreminjale
skozi čas, tako na lokalni ravni kot na celotnem območju, nenazadnje zara-
di odzivanja na širšo ekonomsko konjunkturo ali spremembe. Posamezne
tipologije je smotrno tudi postaviti v razmerje do različnih družbenih slo-
jev podeželskega prebivalstva. Kljub temu je mogoče upravičeno trditi, da
je bila v zahodnem slovenskem prostoru, ki obsega bistveno manjše območ-
je v primerjavi z italijanskimi Alpami in zahodno Evropo, med kmečkim
prebivalstvom prisotna velika večina različnih tipologij neagrarnih de-
javnosti. To pomeni, da so bile njihova raznolikost, razširjenost in gostota
na Slovenskem primerjalno zelo visoke.
Integrirana kmečka ekonomija je predlagani koncept za takšno st-
varnost. To je ekonomija, v kateri so se kmečka gospodinjstva in prebival
stvo preživljali s kombiniranjem samooskrbnega kmetijstva in tržno us-
merjenih dejavnosti. Dejansko so bile celo kmetijske dejavnosti (vsaj delno)
tržno usmerjene. Druga značilnost je ta, da kmetijstvo ni nujno predstav-
ljalo njene podlage, tržne dejavnosti pa niso bile preprosto dopolnilne. To
pomeni, da kmetijska proizvodnja, usmerjena v lastno porabo, ni bila nuj
no osnova ekonomije kmečkega gospodinjstva in da so tržne dejavnosti
predstavljale enakovreden vir dohodka. Bistvenega pomena je tretja značil-
nost, ki opredeljuje integrirano kmečko ekonomijo in predstavlja tudi raz
log, zakaj smo ta sistem poimenovali »integriran« – to je dejstvo, da je
združevala dejavnosti in dohodkovne vire iz vseh treh ekonomskih sektor-
jev obenem, in sicer iz primarnega, sekundarnega in terciarnega. To pome-
ni, da se ne ukvarjamo enostavno s kmeti, ki so porabljali lastne pridelke,
v zimskih mesecih pa so dodatno opravljali nekaj industrijskega dela (če-
prav tudi ti sodijo v naš koncept) ali so se s kakšno »dodatno« dejavnostjo
ukvarjali le ob slabih letinah, temveč s kmečkimi gospodinjstvi, ki so sis-
43
ti« (industriousness) na podeželju zahodne Evrope (Coppola 1991; de Vries
2008, 71–121, 169). Tipologije dejavnosti sem razvrstil in združil po gos
podarskih sektorjih, tako dobljeni seznam pa vzporedil z dejavnostmi, ki
so zgodovinsko izpričane v zahodnem slovenskem prostoru (Panjek 2014,
203).
Tovrstna primerjava je že na prvi pogled pokazala, kako je bila veči-
na dejavnosti, omenjenih na ravni zahodne Evropi in južnih (italijanskih)
Alp, prisotna tudi na zahodnem slovenskem območju (ki prav tako sodi v
sklop južnega alpskega in predalpskega prostora). To ne pomeni, da so bile
vse tam navedene dejavnosti enakomerno razporejene po celotni zahod-
ni Sloveniji, saj so obstajale lokalne posebnosti, specifike in specializacije.
Njihova prisotnost, kombinacija in vloga so se poleg tega lahko spreminjale
skozi čas, tako na lokalni ravni kot na celotnem območju, nenazadnje zara-
di odzivanja na širšo ekonomsko konjunkturo ali spremembe. Posamezne
tipologije je smotrno tudi postaviti v razmerje do različnih družbenih slo-
jev podeželskega prebivalstva. Kljub temu je mogoče upravičeno trditi, da
je bila v zahodnem slovenskem prostoru, ki obsega bistveno manjše območ-
je v primerjavi z italijanskimi Alpami in zahodno Evropo, med kmečkim
prebivalstvom prisotna velika večina različnih tipologij neagrarnih de-
javnosti. To pomeni, da so bile njihova raznolikost, razširjenost in gostota
na Slovenskem primerjalno zelo visoke.
Integrirana kmečka ekonomija je predlagani koncept za takšno st-
varnost. To je ekonomija, v kateri so se kmečka gospodinjstva in prebival
stvo preživljali s kombiniranjem samooskrbnega kmetijstva in tržno us-
merjenih dejavnosti. Dejansko so bile celo kmetijske dejavnosti (vsaj delno)
tržno usmerjene. Druga značilnost je ta, da kmetijstvo ni nujno predstav-
ljalo njene podlage, tržne dejavnosti pa niso bile preprosto dopolnilne. To
pomeni, da kmetijska proizvodnja, usmerjena v lastno porabo, ni bila nuj
no osnova ekonomije kmečkega gospodinjstva in da so tržne dejavnosti
predstavljale enakovreden vir dohodka. Bistvenega pomena je tretja značil-
nost, ki opredeljuje integrirano kmečko ekonomijo in predstavlja tudi raz
log, zakaj smo ta sistem poimenovali »integriran« – to je dejstvo, da je
združevala dejavnosti in dohodkovne vire iz vseh treh ekonomskih sektor-
jev obenem, in sicer iz primarnega, sekundarnega in terciarnega. To pome-
ni, da se ne ukvarjamo enostavno s kmeti, ki so porabljali lastne pridelke,
v zimskih mesecih pa so dodatno opravljali nekaj industrijskega dela (če-
prav tudi ti sodijo v naš koncept) ali so se s kakšno »dodatno« dejavnostjo
ukvarjali le ob slabih letinah, temveč s kmečkimi gospodinjstvi, ki so sis-
43
