Page 44 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 44
preživetje in podjetnost
na ekonomija« je zagotavljala »gospodarsko ravnotežje« tudi takrat, ko se
je soočala s »spremembami« (Coppola 1991, 203). Izhodišče mu je bila ugot-
ovitev, da je glede na razmere in značilnosti kmetijstva alpski prostor »na
makro nivoju, to je glede na skupno število prebivalstva«, trpel za »kro-
ničnim prehranskim primanjkljajem, posebej žita«. Če tak »sistem stoji«, je
sklepal Coppola, »to pomeni, da so dohodkovne integracije iz drugih de-
javnosti in sektorjev veliko večjega pomena od samega obdelovanja njiv«. V
alpski ekonomiji je obstajalo »kompleksno ravnotežje«, v katerem se je »gos-
tota posameznih komponent« (to je dejavnosti) lahko razlikovala v prosto-
ru in spreminjala skozi čas, saj so se »šibkejši členi« opuščali in zamenje-
vali z drugimi panogami in viri dohodka. »Organska komplementarnost
proizvodnih sektorjev, varovanje in integriranje virov, procesi zamenjave
krhkejših in šibkejših delov celote« so po njegovem mnenju tvorili »sistem,
ki je […] sposoben zagotavljati ustrezne procese oblikovanja dohodkov«
in »prilagajanje spremembam tržnih razmer«. Na ta način v alpski in pre-
dalpski ekonomiji »oblike integriranja dobijo primarno podporno funk-
cijo in zagotavljajo trdnost konteksta« (Coppola 1991, 213–4, 221–2). Poleg
razvidnih podobnosti s slovenskim primerom je pomemben poudarek v
Coppolovem branju ta, da je alpska »integrirana ekonomija« z ohranjanjem
ravnotežja med številnimi različnimi viri dohodka vzdrževala višjo raven
prebivalstva in da je bilo to ravnotežje dovolj prožno ne samo za prilagajan-
je spremembam razmer na trgu, ampak tudi širšim spremembam razmer-
ja med številom prebivalstva in razpoložljivimi (naravnimi in tržnimi) viri
dohodka. Dejavnosti so se lahko uvajale ali opuščale, krepile ali krčile, nji-
hov sorazmerni pomen v strukturi dohodkov kmečkega gospodinjstva pa
se je lahko spreminjal skozi čas (in seveda prostor). Toda v vsakem prime-
ru so »dohodkovne integracije iz drugih dejavnosti in sektorjev« ohranjale
svojo temeljno vlogo.
Že v zgodnji fazi oblikovanja in opredeljevanja koncepta integrirane
kmečke ekonomije sem z namenom, da bi določil, v kakšni meri je kmečka
ekonomija na Slovenskem vključevala različne vire dohodka, posegel tudi
po primerjalnem pristopu ter sestavil shemo dejavnosti, ki so prinašale
povečanje in diferenciacijo dohodkov v odnosu do samooskrbne kmetijske
proizvodnje. Namen te sheme je bil omogočiti prvo primerjavo slovenskih
razmer v predindustrijskem obdobju s širšo alpsko in zahodnoevropsko
stvarnostjo. V ta namen sem povzel dejavnosti, ki jih je omenjal Coppola
v razpravi o »integrirani ekonomiji« v italijanskih (južnih) Alpah, in jih
združil s tistimi, ki jih Jan de Vries navaja v svoji obravnavi »prizadevnos-
42
na ekonomija« je zagotavljala »gospodarsko ravnotežje« tudi takrat, ko se
je soočala s »spremembami« (Coppola 1991, 203). Izhodišče mu je bila ugot-
ovitev, da je glede na razmere in značilnosti kmetijstva alpski prostor »na
makro nivoju, to je glede na skupno število prebivalstva«, trpel za »kro-
ničnim prehranskim primanjkljajem, posebej žita«. Če tak »sistem stoji«, je
sklepal Coppola, »to pomeni, da so dohodkovne integracije iz drugih de-
javnosti in sektorjev veliko večjega pomena od samega obdelovanja njiv«. V
alpski ekonomiji je obstajalo »kompleksno ravnotežje«, v katerem se je »gos-
tota posameznih komponent« (to je dejavnosti) lahko razlikovala v prosto-
ru in spreminjala skozi čas, saj so se »šibkejši členi« opuščali in zamenje-
vali z drugimi panogami in viri dohodka. »Organska komplementarnost
proizvodnih sektorjev, varovanje in integriranje virov, procesi zamenjave
krhkejših in šibkejših delov celote« so po njegovem mnenju tvorili »sistem,
ki je […] sposoben zagotavljati ustrezne procese oblikovanja dohodkov«
in »prilagajanje spremembam tržnih razmer«. Na ta način v alpski in pre-
dalpski ekonomiji »oblike integriranja dobijo primarno podporno funk-
cijo in zagotavljajo trdnost konteksta« (Coppola 1991, 213–4, 221–2). Poleg
razvidnih podobnosti s slovenskim primerom je pomemben poudarek v
Coppolovem branju ta, da je alpska »integrirana ekonomija« z ohranjanjem
ravnotežja med številnimi različnimi viri dohodka vzdrževala višjo raven
prebivalstva in da je bilo to ravnotežje dovolj prožno ne samo za prilagajan-
je spremembam razmer na trgu, ampak tudi širšim spremembam razmer-
ja med številom prebivalstva in razpoložljivimi (naravnimi in tržnimi) viri
dohodka. Dejavnosti so se lahko uvajale ali opuščale, krepile ali krčile, nji-
hov sorazmerni pomen v strukturi dohodkov kmečkega gospodinjstva pa
se je lahko spreminjal skozi čas (in seveda prostor). Toda v vsakem prime-
ru so »dohodkovne integracije iz drugih dejavnosti in sektorjev« ohranjale
svojo temeljno vlogo.
Že v zgodnji fazi oblikovanja in opredeljevanja koncepta integrirane
kmečke ekonomije sem z namenom, da bi določil, v kakšni meri je kmečka
ekonomija na Slovenskem vključevala različne vire dohodka, posegel tudi
po primerjalnem pristopu ter sestavil shemo dejavnosti, ki so prinašale
povečanje in diferenciacijo dohodkov v odnosu do samooskrbne kmetijske
proizvodnje. Namen te sheme je bil omogočiti prvo primerjavo slovenskih
razmer v predindustrijskem obdobju s širšo alpsko in zahodnoevropsko
stvarnostjo. V ta namen sem povzel dejavnosti, ki jih je omenjal Coppola
v razpravi o »integrirani ekonomiji« v italijanskih (južnih) Alpah, in jih
združil s tistimi, ki jih Jan de Vries navaja v svoji obravnavi »prizadevnos-
42
