Page 41 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 41
1: od kmečke trgovine do integrirane kmečke ekonomije
3. Konceptualizacija in primerjava
Doslej smo predstavili glavne raziskovalne rezultate in načine obravna-
ve kmečkih neagrarnih dejavnosti ter njihove povezave s kmetijstvom v
slovenskem prostoru, pri čemer smo ob nekaterih kritičnih pripombah in
vprašanjih, s katerimi smo že deloma napovedali svojo interpretativno na-
ravnanost, posebej izpostavili tiste poglede in interpretacije, ki so že prisot
ni v slovenskem zgodovinopisju in na katerih je mogoče graditi drugačno
razumevanje ter novo konceptualizacijo kmečke ekonomije. Kako po vsem
navedenem še vedno moremo, ko se oziramo v stoletja novega in tudi sre-
dnjega veka, imeti v mislih kmeta, ki se (dokaj neuspešno) samooskrbno
preživlja s kmetijstvom, in obenem videti kmeta, ki se podi na trgu, ne da
bi obe strani iste stvarnosti združili v koherentno celoto? Ali ni verodostoj-
no razmišljati v smeri, da kmetijske in druge dejavnosti tvorijo zaokrož en
sistem? K razumevanju domačega sistema kmečke ekonomije lahko po-
membno prispeva primerjava z drugimi prostori, saj je na ta način mogoče
ugotoviti podobne vzorce, ki nam pomagajo pojasniti domače značilnosti,
obenem pa identificirati razlike in s tem opredeliti morebitne specifike slo-
venskega primera, kolikor so ugotovljive. Tem vprašanjem se bomo posve-
tili v tem zadnjem razdelku.
Opazili smo, kako se pri označevanju kmečkih dejavnosti v sekunda-
rnem in terciarnem sektorju v slovenskem zgodovinopisju uporabljajo iz-
razi, kot so kmečka trgovina, kmečka proizvodnja in neagrarne dejavnosti,
ki so praviloma opredeljene kot dopolnilne, dodatne ali postranske de-
javnosti, iz katerih kmečko prebivalstvo pridobiva dodatne ali postran-
ske dohodke in zaslužke. Tovrstna opredelitev pomeni, da se te dejavnosti
in iz njih izvirajoči dohodki razumejo kot nekaj, kar predstavlja dopolni-
lo kmetijstvu. Če izvzamemo pojem komercializacije, ki ga uporablja zlas-
ti Gestrin (a se z njim ne nanaša le na kmete), je mogoče sprevideti, kako že
samo uporabljeno izrazje kot pojmovno orodje kaže na to, da se na ta način
kmečka ekonomija ne obravnava kot celota in niti kot specifičen predmet
raziskovanja.13 Na to kaže tudi redkost, če že ne odsotnost pojma »kmečka
ekonomija« v slovenski zgodovinski literaturi.
Kaj pa je slovenske kmete spodbujalo k temu, kar zgleda kot sploš-
na usmerjenost na trg? Njihovo vključevanje v preplet industrijskih, trgov-
skih in transportnih dejavnosti je nedvomno predstavljalo nujo: za večino
kmetov je bilo pridobivanje neagrarnih dohodkov sestavni del strategije za
13 Med izjemami je Grafenauer 1970.
39
3. Konceptualizacija in primerjava
Doslej smo predstavili glavne raziskovalne rezultate in načine obravna-
ve kmečkih neagrarnih dejavnosti ter njihove povezave s kmetijstvom v
slovenskem prostoru, pri čemer smo ob nekaterih kritičnih pripombah in
vprašanjih, s katerimi smo že deloma napovedali svojo interpretativno na-
ravnanost, posebej izpostavili tiste poglede in interpretacije, ki so že prisot
ni v slovenskem zgodovinopisju in na katerih je mogoče graditi drugačno
razumevanje ter novo konceptualizacijo kmečke ekonomije. Kako po vsem
navedenem še vedno moremo, ko se oziramo v stoletja novega in tudi sre-
dnjega veka, imeti v mislih kmeta, ki se (dokaj neuspešno) samooskrbno
preživlja s kmetijstvom, in obenem videti kmeta, ki se podi na trgu, ne da
bi obe strani iste stvarnosti združili v koherentno celoto? Ali ni verodostoj-
no razmišljati v smeri, da kmetijske in druge dejavnosti tvorijo zaokrož en
sistem? K razumevanju domačega sistema kmečke ekonomije lahko po-
membno prispeva primerjava z drugimi prostori, saj je na ta način mogoče
ugotoviti podobne vzorce, ki nam pomagajo pojasniti domače značilnosti,
obenem pa identificirati razlike in s tem opredeliti morebitne specifike slo-
venskega primera, kolikor so ugotovljive. Tem vprašanjem se bomo posve-
tili v tem zadnjem razdelku.
Opazili smo, kako se pri označevanju kmečkih dejavnosti v sekunda-
rnem in terciarnem sektorju v slovenskem zgodovinopisju uporabljajo iz-
razi, kot so kmečka trgovina, kmečka proizvodnja in neagrarne dejavnosti,
ki so praviloma opredeljene kot dopolnilne, dodatne ali postranske de-
javnosti, iz katerih kmečko prebivalstvo pridobiva dodatne ali postran-
ske dohodke in zaslužke. Tovrstna opredelitev pomeni, da se te dejavnosti
in iz njih izvirajoči dohodki razumejo kot nekaj, kar predstavlja dopolni-
lo kmetijstvu. Če izvzamemo pojem komercializacije, ki ga uporablja zlas-
ti Gestrin (a se z njim ne nanaša le na kmete), je mogoče sprevideti, kako že
samo uporabljeno izrazje kot pojmovno orodje kaže na to, da se na ta način
kmečka ekonomija ne obravnava kot celota in niti kot specifičen predmet
raziskovanja.13 Na to kaže tudi redkost, če že ne odsotnost pojma »kmečka
ekonomija« v slovenski zgodovinski literaturi.
Kaj pa je slovenske kmete spodbujalo k temu, kar zgleda kot sploš-
na usmerjenost na trg? Njihovo vključevanje v preplet industrijskih, trgov-
skih in transportnih dejavnosti je nedvomno predstavljalo nujo: za večino
kmetov je bilo pridobivanje neagrarnih dohodkov sestavni del strategije za
13 Med izjemami je Grafenauer 1970.
39
