Page 60 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 60
preživetje in podjetnost
bile vključene v analizo in zakaj. Najprej gre za številčnost zgodovinopisnih
del, ki omenjajo kombiniranje kmetijstva z neagrarnimi panogami. Čeprav
se, z izjemo zgoraj obravnavanih avtorjev, ostalo slovensko zgodovinopis-
je ni posebej posvetilo tu obravnavani tematiki, je v številnih delih mogoče
zaslediti neposredne omembe posameznih neagrarnih panog, v katere so
se vključevali kmetje. Zato je razumljivo, da ni bilo mogoče zajeti čisto vseh
avtorjev, ki so kdajkoli omenjali kmetijsko dejavnost v kombinaciji neag
rarno. Prav tako ni bilo mogoče obravnavati vseh neagrarnih dejavnosti, ki
jih je bilo v novem veku izredno veliko, zato so v nadaljevanju obravnavane
pretežno tiste, ki so bile na določenem območju posebej razširjene in uve-
ljavljene. Tretje pojasnilo se nanaša na omembe obrtnikov ali nosilcev dru-
gih dejavnosti (mlinar, sodar, fužinar), za katere ni vedno jasno, ali gre za
specializirane poklice ali za podložnike, ki so kmetijsko dejavnost kombi-
nirali z neagrarno. Taki primeri zato v prispevku tudi niso obravnavani. V
analizo je vključena približno polovica današnje Slovenije, in sicer osred
nje in zahodne slovenske dežele in pokrajine, to so Kranjska (brez današ-
njega hrvaškega dela Istre), Goriška grofija in podeželsko območje severno-
istrskih obmorskih mest, izpuščeni pa bodo deželi Koroška in Štajerska ter
Prekmurje, ki je v novem veku spadalo pod Ogrsko kraljestvo. Te vzhodne
regije bi zaslužile enako pozornost kot ostale, vendar bodo zaradi preobšir-
nosti dejavnosti v ostalih deželah in omejenosti z obsegom tega prispevka
tokrat izpuščene. Opuščena bo tudi predstavitev zahodnih območij s slo-
venskim prebivalstvom zunaj današnjih meja (tedaj Beneška republika)5.
2.1 Gorenjska
Začnimo pri Gorenjski, kjer so bile dejavnosti kmetov, s katerimi so integri-
rali svoje dohodke od kmetijske dejavnosti, precej raznovrstne. Poglejmo,
kako to deželo in njene ljudi opisuje Valvasor v 17. stoletju. Med prebivalci
omenja veliko tovornikov, »ki s konji tovorijo blago tja in spet sem; pa tudi
veliko rudarjev ter tudi veliko tkalcev in trgovcev, ki z vsemi mogočimi deli
skrbijo za svoje preživljanje in posel«. V vasi Bitnje so večinoma živeli »iz-
delovalci sit, ki pletejo mreže za sita iz žime […] ti isti kmetje pa redijo tudi
veliko lepih konj, ki jih večinoma vodijo na pašo v Italijo in tam prodajo«.
V skoraj vsaki gorenjski vasi so za prodajo izdelovali tudi mezlan (tkani-
na iz lanene osnove in volne), kupčevali so z volno in ovčjimi siri, s črnim
in rdečim usnjem ter celo s škorpijoni, iz katerih so v lekarnah izdelova-
5 Temu prostoru je namenjeno posebno poglavje v tej knjigi; glej Beguš, »Gostišče
podjetne vaške skupnosti v Nadiških dolinah«.
58
bile vključene v analizo in zakaj. Najprej gre za številčnost zgodovinopisnih
del, ki omenjajo kombiniranje kmetijstva z neagrarnimi panogami. Čeprav
se, z izjemo zgoraj obravnavanih avtorjev, ostalo slovensko zgodovinopis-
je ni posebej posvetilo tu obravnavani tematiki, je v številnih delih mogoče
zaslediti neposredne omembe posameznih neagrarnih panog, v katere so
se vključevali kmetje. Zato je razumljivo, da ni bilo mogoče zajeti čisto vseh
avtorjev, ki so kdajkoli omenjali kmetijsko dejavnost v kombinaciji neag
rarno. Prav tako ni bilo mogoče obravnavati vseh neagrarnih dejavnosti, ki
jih je bilo v novem veku izredno veliko, zato so v nadaljevanju obravnavane
pretežno tiste, ki so bile na določenem območju posebej razširjene in uve-
ljavljene. Tretje pojasnilo se nanaša na omembe obrtnikov ali nosilcev dru-
gih dejavnosti (mlinar, sodar, fužinar), za katere ni vedno jasno, ali gre za
specializirane poklice ali za podložnike, ki so kmetijsko dejavnost kombi-
nirali z neagrarno. Taki primeri zato v prispevku tudi niso obravnavani. V
analizo je vključena približno polovica današnje Slovenije, in sicer osred
nje in zahodne slovenske dežele in pokrajine, to so Kranjska (brez današ-
njega hrvaškega dela Istre), Goriška grofija in podeželsko območje severno-
istrskih obmorskih mest, izpuščeni pa bodo deželi Koroška in Štajerska ter
Prekmurje, ki je v novem veku spadalo pod Ogrsko kraljestvo. Te vzhodne
regije bi zaslužile enako pozornost kot ostale, vendar bodo zaradi preobšir-
nosti dejavnosti v ostalih deželah in omejenosti z obsegom tega prispevka
tokrat izpuščene. Opuščena bo tudi predstavitev zahodnih območij s slo-
venskim prebivalstvom zunaj današnjih meja (tedaj Beneška republika)5.
2.1 Gorenjska
Začnimo pri Gorenjski, kjer so bile dejavnosti kmetov, s katerimi so integri-
rali svoje dohodke od kmetijske dejavnosti, precej raznovrstne. Poglejmo,
kako to deželo in njene ljudi opisuje Valvasor v 17. stoletju. Med prebivalci
omenja veliko tovornikov, »ki s konji tovorijo blago tja in spet sem; pa tudi
veliko rudarjev ter tudi veliko tkalcev in trgovcev, ki z vsemi mogočimi deli
skrbijo za svoje preživljanje in posel«. V vasi Bitnje so večinoma živeli »iz-
delovalci sit, ki pletejo mreže za sita iz žime […] ti isti kmetje pa redijo tudi
veliko lepih konj, ki jih večinoma vodijo na pašo v Italijo in tam prodajo«.
V skoraj vsaki gorenjski vasi so za prodajo izdelovali tudi mezlan (tkani-
na iz lanene osnove in volne), kupčevali so z volno in ovčjimi siri, s črnim
in rdečim usnjem ter celo s škorpijoni, iz katerih so v lekarnah izdelova-
5 Temu prostoru je namenjeno posebno poglavje v tej knjigi; glej Beguš, »Gostišče
podjetne vaške skupnosti v Nadiških dolinah«.
58
