Page 93 - Panjek, Aleksander, in Žarko Lazarević, ur. 2018. Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 93
Integriranje dohodkov v sodobni kmečki
ekonomiji
Štefan Bojnec
Univerza na Primorskem
Fakulteta za management
Cankarjeva 5, Koper
stefan.bojnec@fm-kp.si
Uvod
Integriranje dohodkov v kmečki ekonomiji je bila zgodovinska stalnica
(Panjek, Larsson in Mocarelli 2017). V prispevku se osredotočamo na integ
riranje dohodkov kmečkih in podeželskih gospodarstev v sodobni kmeč-
ki ekonomiji. V zadnjih dveh desetletjih so se v evropskem in v slovenskem
kmetijstvu zgodile pomembne strukturne spremembe. Med njimi je upad
števila kmetij. Povečala sta se število večjih kmetij in njihova povprečna ve-
likost (Bojnec in Latruffe 2013). Ne samo odkup zemljišča, temveč zlasti za-
kup zemljišč je postal pomemben dejavnik za povečanje števila večjih kme-
tijskih gospodarstev in povečanje njihove povprečne velikosti. V Sloveniji
to kaže na tržno sprostitev tradicionalno močne povezave med družinskim
lastništvom kmetijske zemlje ter njeno lastno obdelavo ter obratovanjem
na družinskem zemljišču. Zaradi tega so se povečale transakcije na trgu
zemlje in zakupa zemljišč. Porast zakupa zemlje je osredotočen na obdelavo
zemlje več kmetij, ki so prenehale kmetovati. Za sodoben razvoj je značilno
večje število lastnikov zemljišč, kot je upravljavcev in obdelovalcev zemljišč
oz. tistih kmetij, ki dejansko obdelujejo zemljo. Ta razvojni vzorec je podo-
ben nekaterim državam v zahodni Evropi, kot sta Belgija in Francija, kjer je
delež rabe zemljišč na najetih zemljiščih precejšen.
Velik delež kmetijskih gospodarstev na slovenskih podeželskih ob-
močjih je tradicionalno združeval zaposlitvene in dohodkovne dejavnos-
ti na kmetiji in zunaj nje (Knific in Bojnec 2015). Ti vzorci zaposlovanja in
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.91-123 91
ekonomiji
Štefan Bojnec
Univerza na Primorskem
Fakulteta za management
Cankarjeva 5, Koper
stefan.bojnec@fm-kp.si
Uvod
Integriranje dohodkov v kmečki ekonomiji je bila zgodovinska stalnica
(Panjek, Larsson in Mocarelli 2017). V prispevku se osredotočamo na integ
riranje dohodkov kmečkih in podeželskih gospodarstev v sodobni kmeč-
ki ekonomiji. V zadnjih dveh desetletjih so se v evropskem in v slovenskem
kmetijstvu zgodile pomembne strukturne spremembe. Med njimi je upad
števila kmetij. Povečala sta se število večjih kmetij in njihova povprečna ve-
likost (Bojnec in Latruffe 2013). Ne samo odkup zemljišča, temveč zlasti za-
kup zemljišč je postal pomemben dejavnik za povečanje števila večjih kme-
tijskih gospodarstev in povečanje njihove povprečne velikosti. V Sloveniji
to kaže na tržno sprostitev tradicionalno močne povezave med družinskim
lastništvom kmetijske zemlje ter njeno lastno obdelavo ter obratovanjem
na družinskem zemljišču. Zaradi tega so se povečale transakcije na trgu
zemlje in zakupa zemljišč. Porast zakupa zemlje je osredotočen na obdelavo
zemlje več kmetij, ki so prenehale kmetovati. Za sodoben razvoj je značilno
večje število lastnikov zemljišč, kot je upravljavcev in obdelovalcev zemljišč
oz. tistih kmetij, ki dejansko obdelujejo zemljo. Ta razvojni vzorec je podo-
ben nekaterim državam v zahodni Evropi, kot sta Belgija in Francija, kjer je
delež rabe zemljišč na najetih zemljiščih precejšen.
Velik delež kmetijskih gospodarstev na slovenskih podeželskih ob-
močjih je tradicionalno združeval zaposlitvene in dohodkovne dejavnos-
ti na kmetiji in zunaj nje (Knific in Bojnec 2015). Ti vzorci zaposlovanja in
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.91-123 91
